Trail nr. 1: Idrija –
the 500-Year Story of the Mercury Mine
HIKING AND BIKING TRAILS
Izhodišče
TIC Idrija oz. Avtobusna postaja
Pot po mestu Idrija vam bo preko edinstvenih kulturnih spomenikov in objektov pripovedovala o podzemnem zakladu, ki je 500 let krojil razvoj mesta, dajal kruh generacijam idrijskih družin, gradil izobraževalno, kulturno in društveno življenje mesta ter vanj privabljal najmogočnejše ume evropskega naravoslovja.
Idrija se je pričela razvijati z odkritjem živega srebra davnega leta 1490, nekaj let prej, preden je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Pod površjem mesta se je nekdaj razprostiral več sto kilometrski labirint rudniških rovov, danes pa Rudnik ne obratuje več. Dediščini živega srebra Idrije in Almadéna, obeh največjih svetovnih rudnikov živega srebra, je svet priznal izjemno univerzalno vrednost za vse človeštvo in jo leta 2012 vpisal na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Opis poti
Obisk Antonijevega rova, najstarejšega dela idrijskega rudnika, je vedno znova doživetje. V spremstvu vodiča se podate v idrijsko podzemlje po rovu, po katerem so rudarji skoraj pol tisočletja odhajali v jamo in se vračali z dela. V turističnem delu Antonijevega rova so v vrhnjem delu prikazani stari načini rudarjenja (ročno odkopavanje, nakladanje in prevažanje rude v vozičkih), v spodnji etaži pa je prikazano strojno odkopavanje, vrtanje, miniranje in nakladanje rude z odvozom. Samorodno živo srebro je še ena posebnost, ki vas bo tekom obiska Antonijevega rova še dodatno očarala.
Med kratkim sprehodom skozi stari del mesta pred vami oživijo številne zgodbe. Z odkritjem bogate cinabaritne rude 22. junija 1508 pri poglabljanju jaška ob Nikovi, ki so ga kasneje glede na dan odkritja poimenovali Ahacijev jašek, so na globini okrog 48 metrov naleteli na zelo bogato cinabaritno orudenje. Ta jašek je stal na mestu, kjer je danes Trg sv. Ahacija. S tem odkritjem so bili postavljeni temelji petstoletnemu neprekinjenemu rudarjenju v idrijski kotlini. V spomin na ta pomemben dogodek idrijski rudarji vsako leto praznujejo svoj rudarski praznik.
Med stavbami, ki obdajajo najstarejši trg v Idriji – Trg sv. Ahacija, izstopata rudniški magazin in rudniško gledališče, znano kot prva zidana gledališka stavba na Slovenskem. Skozi podhod magazina pridete na obnovljen Mestni trg, kjer s svojo monumentalnostjo pogled privabita Mestna hiša in Čipkarska šola.
Po strmi ulici se mimo stare osnovne šole povzpnete do cerkve Svete trojice, kjer je bilo odkrito živo srebro. Po legendi naj bi se škafarju prav tu v škaf čez noč natekla dragocena kovina.
Mimo poslopja prve slovenske realke pridemo do gradu Gewerkenegg, ki je služil kot upravna zgradba idrijskega rudnika ter za skladiščenje živega srebra. V njem danes domuje Mestni muzej Idrija, kjer obiskovalci podoživijo izjemno 500-letno zgodovino mesta in živosrebrovega rudnika ter spoznajo zgodovino in lepoto ročno klekljanih idrijskih čipk.
Iz gradu se podate po »poti živega srebra«, po kateri so nekdaj to tekočo kovino tovorili v grad in od tam pošiljali v svet, mimo kapelice sv. Janeza Nepomuka in stopite še do Scopolijevega trga ter stavbe t.i. Švice, kjer je med leti 1754 in 1769 živel Johannes Antonius Scopoli, naravoslovec svetovnih dimenzij. Prav v tej hiši je v teh letih službovanja skrbno pripravljal rastlinske in živalske primerke ter pisal pisma slavnemu Linneju in mu jih od tu pošiljal na Švedsko. V tej hiši je Scopoli napisal svoja najznamenitejša dela: De Hydrargyro Idriensi (1761) o idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom, Flora carniolica (1760) – temelj slovenske floristike in začetek registracije slovenskih rastlin, Entomologija Carniolica (1763) – prva monografija o žuželkah in drugih členonožcih, ki jih je našel na slovenskem ozemlju vse do Trsta.
Ogled nadaljujete v izjemni zbirki rudniških strojev in naprav v stavbi jaška Frančiške. Poseben ponos je restavrirana Kleyeva črpalka iz leta 1893 – največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in Evropi! V Rudniški geološki zbirki pa vas navduši predstavitev izjemnega rudišča ter enkratnih živosrebrovih rud in mineralov.
V Idriji se je izoblikoval poseben tip hiše, ki s svojo zunanjostjo daje mogočen vtis. V obnovljeni in muzejsko urejeni rudarski hiši vam spregovorijo številne zgodbe iz življenja idrijskega rudarja in njegove družine. To ni bilo nikoli razkošno, bilo je skromno, a posebno, kot so bili posebni ljudje, ki so z naravo soustvarjali zgodovino in podobo idrijske kotline.
Na drugem bregu Idrijce, v t.i. Brusovšah, vam zgodbo o skromnem življenju idrijskih rudarjev govori tudi Rudarska ulica s tipičnimi večstanovanjskimi bloki oz. t.i. “prhauzi”. Prvi tak blok z 12 stanovanji je bil zgrajen ravno tam leta 1872.
Še malo naprej pa je za obiskovalce odprta tudi Topilnica Hg. V vodenem ogledu obiskovalci s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnov Hg, spoznate pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju od prazgodovinskih časov pa vse do danes.
Željni razgledov se lahko vzpnete na “Raufnk”, kjer se vam odpre eden izmed najlepših razgledov na mesto Idrija.
Prijetno utrujeni in polni novih spoznanj boste na koncu poti v bližnjih gostilnah zagotovo z užitkom okušali idrijske žlikrofe, tradicionalno kulinarično specialiteto „knapovskih“ gospodinj.
VISIT IDRIJA
