Krajinski park
Zgornja Idrijca
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Zgornja Idrijca je območje rek Idrijce in Belce s pritoki in okolico, ki je zaradi posebnih geoloških, geomorfoloških, hidroloških in botaničnih posebnosti ter visoke stopnje naravne ohranjenosti od leta 1993 razglašeno za krajinski park. Obisk krajinskega parka je namenjen spoznavanju naravne in kulturne dediščine ter rekreaciji.
Krajinski park Zgornja Idrijca
Krajinski park obsega območje na zahodnem delu Slovenije, kjer se dinaridi stikajo s predalpskim svetom in leži na območju dveh kompleksnih geografskih naravnih območij. Večji del pripada Idrijsko-Cerkljanskemu hribovju, jugozahodni del parka pa zajema severozahodni robni del Trnovskega gozda. Spada med najbolj gozdnata in najbolj namočena področja v Sloveniji. To je svet samotnih poti, divjih grap, bujnih gozdov ter bogate tehniške dediščine. Razgiban svet, ki sta ga izdolbli Idrijca in Belca s pritoki, nam razkriva soteske, geološke preseke, številke slapove, slikovite tolmune in izvire vode. Pisane kamnine različne sestave, trdnosti, starosti, barve in oblike nam razkrivajo sledove življenja davne preteklosti. V prepustnih kamninah so se razvili kraški pojavi, najdemo pa tudi magmatske kamnine, ki kažejo na vulkansko dogajanje v daljni preteklosti.
Vsa ta raznolikost skupaj s prepletanjem mediteranskega in alpskega podnebja pripomore k pestrosti rastlinstva in živalstva. Strma pobočja nad strugo Idrijce in Belce pokrivajo gozdovi, ki so bili v preteklosti pomembna surovina in energetski vir za delovanje rudnika. Danes pa imajo poleg proizvodne tudi ekološko in socialno in funkcijo. Reka Idrijca, po kateri se park imenuje, izvira pod Mrzlo Rupo na robu Vojskarske planote. Je ena najčistejših in za ribolov najprivlačnejših slovenskih rek.
V krajinskem parku se nahaja še 47 naravnih vrednot, od tega kar 31 naravnih vrednot državnega pomena.
Ožja zavarovana območja v krajinskem parku
NARAVNI REZERVAT
Pragozd Bukov vrh meri 9,25 ha in leži v veliki vrtači, s severne in zahodne strani pa ga obdajajo prepadna pobočja. Leži na višini med 1218 in 1313 m nadmorske višine. Verjetno je prav zaradi teh značilnosti ostal nedotaknjen skozi celotno zgodovino izkoriščanja okoliških gozdov. Po vrstni strukturi večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka. Prisotne so vse razvojne faze, značilne za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam in samoohranitveno sposobnost. Povsod v pragozdu najdemo tudi mrtva drevesa, ki se razkrajajo in tako vračajo tlom organsko maso, ki jo mikroorganizmi mineralizirajo, da se lahko zopet vrne v življenjski krog. Mrtva drevesa so tudi življenjski prostor in hrana številnim drugim organizmom in nenazadnje tudi akumulator vode, kar je za propustna kraška tla izjemnega pomena. Pragozdovi so redki ostanki prvobitne narave, zato vanje ne vstopamo, saj jih prav takšne želimo ohraniti tudi za bodoče rodove.
NARAVNI SPOMENIKI
Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom
Informacije za obiskovalce
Poleg številnih rastlin in živali so si v krajinskem parku Zgornja Idrijca svoj dom ustvarili tudi prebivalci Idrijske Bele in okoliških zaselkov. Prebivalci vas obiskovalce radi sprejmejo medse, v zameno pa pričakujejo spoštovanje do vsega, kar vam je v parku ponujeno.
Narava in prebivalci vam bodo hvaležni, če se boste v park namesto z avtom odpravili peš ali s kolesom ter za sabo počistili odpadke in jim namenili mesto v postavljenih smetnjakih.
Da boste prispevali k ohranjanju ugodnih razmer za živalske in rastlinske vrste ter sebi in drugim omogočili nepozabno doživetje, med obiskom upoštevajte pravila obnašanja. Če jih ne boste upoštevali, ste lahko tudi kaznovani.
Brezplačni javni avtobus
V času Vikenda brez avtomobila, 3. in 4. junija 2023 in v času od 1. julija do 31. avgusta 2023 je obiskovalcem na voljo BREZPLAČNI AVTOBUS, ki vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki so dela prosti na relacijah Idrija Lajšt – Idrija in Črni Vrh – Lajšt – Črni Vrh. * V slabem vremenu avtobus ne vozi.
Prometni režim in parkiranje
V poletnih mesecih juliju in avgustu je priporočljivo, da v Krajinski park Zgornja Idrijca ne vstopate z motornimi vozili. Za vstop v krajinski park med vikendi lahko koristite brezplačni avtobus, ki v osrčje parka na Lajšt vozi iz Idrije in iz Črnega Vrha nad Idrijo, ali drugih trajnostnih oblik prevoza (kolo, peš, ipd.). Tiste, ki boste v park vseeno vstopali z motornim vozilom, pa pozivamo, da vaša motorna vozila v času vožnje ostanejo na cesti. Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju v Sloveniji je z zakonom prepovedana.
Parkirajte le na za to namenjenih mestih in javnih parkiriščih. Parkiranje vozil na cestah v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ni dovoljeno.
Možnosti parkiranja motornih vozil:
– na brezplačnih parkiriščih v Idriji ali Črnem Vrhu nad Idrijo in se v park odpravite z avtobusom,
– v soteski Strug je do 31. 8. 2023 v skladu z ODLOČBO o spremembi prometnega režima Občine Idrija parkiranje dovoljeno le na označenih mestih (z znakom P in režimom bočnega parkiranja),
– na območju Parkirišča Lajšt so obiskovalcem na voljo 3 manjša parkirišča. V mesecu juliju in avgustu med vikendi in prazniki, ki so dela prosti, med 00:00 – 24:00, je PARKIRANJE PLAČLJIVO, in sicer 3 EUR/uro za vsako začeto uro parkiranja. Parkiranje na parkiriščih je plačljivo za vsa eno- in dvosledna motorna vozila. Med tednom pa je parkiranje brezplačno.
Pešci in kolesarji, upoštevajte, da je ozka cesta v soteski Strug namenjena tudi motornim vozilom, zato se držite desne in se premikajte v »gosjem redu«.
Šotorjenje, kampiranje in avtodomi
Šotorenje, kampiranje in bivanje z avtodomi v Krajinskem parku Zgornja Idrijca NI DOVOLJENO. Prav tako ni dovoljeno kurjenje.
Prosimo vas, da se za prenočitve z avtodomom poslužujete uradnih PZA postajališč. Najbližje je PZA Idrija.
Pikniki
Pikiniki so dovoljeni na urejenih piknik prostorih na območju Lajšta. Kurjenje izven urejenih mest (t.i. odprti ogenj) na območju Lajšta ter gorvodno po Idrijci in Belci je IZRECNO PREPOVEDANO.
Odnašanje smeti
V Krajinskem parku Zgornja Idrijca smo del naravnega okolja in gostje narave in zato, kot v vseh drugih zavarovanih območjih, NE PUŠČAMO smeti za seboj.
Najbolj priporočeno je, da smeti odnesemo izven območja krajinskega parka in jih ločeno odvržemo v smetnjake v ekoloških otokih. Urejena odlagalna mesta izven krajinskega parka so na vstopni točki v Podroteji, parkirišče Barbare v Idriji, itd. Seveda pa smeti lahko ločeno odložite tudi v urejenih odlagalnih mestih v svojem domačem kraju.
Na območju Lajšta sta sicer dve urejeni mesti s postavljenimi smetnjaki za ločevanje smeti, vendar se smetnjaki prehitro napolnijo in je težko zagotoviti redno praznjenje. Hkrati smo na območju divjih živali, ki vsebino v smetnjakih lahko zamenjajo za svojo hrano in ob tem povzročijo veliko škodo na okolje. Zato še enkrat prošnja, da smeti odnesete ven iz krajinskega parka. Navodila za ločevanje odpadkov v Občini Idrija so na voljo TUKAJ.
Navzgor od območja Lajšta, v zgornjem toku Idrijce in Belce smetnjakov ni več in velja sistem KAR SI PRINESEL, TUDI ODNESI.
Organizacija dogodkov
Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti, ki ima določenega organizatorja ter vnaprej določen program, tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.
Krajinski park Zgornja Idrijca je kot zavarovano območje prvotno namenjeno varovanju narave in njene ohranjenosti, je pa tudi privlačno za športno rekreativne aktivnosti in različne javne športne in druge dogodke. Le-ti so v krajinskem parku dovoljeni, vendar se morajo izvajati v skladu z varstvenim režimom Krajinskega parka Zgornja Idrijca, tako da čim manj motijo naravo in obiskovalcev v njej.
Navodila in usmeritve za organizacijo javnih športnih dogodkov v območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca so na voljo TUKAJ.
Za več informacij se obrnite na:
Občina Idrija
05 37 34 500
obcina.idrija@idrija.si
Zavod za turizem Idrija
05 37 34 070
info@geopark-idrija.si
Sporočanje sprememb
Ste opazili podrto drevo, polomljeno ograjo, uničeno rastišče zaščitenih rastlih, narobe parkirana vozila, sledove vandalizma, itd.?
Obiskovalci krajinskega parka oz. tisti, ki v območju opravljate dejavnosti, ste prav gotovo njegovi najboljši in tudi najbolj kritični opazovalci, zato vas prosimo, da nam svoja opažanja sporočite. To lahko storite na dva načina:
Preko Word-ovega obrazca (prenesi)
Preko spletnega obrazca: https://forms.gle/Apm99X82azsJjYmX9
Za sodelovanje se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo!
Živalstvo in rastlinstvo
S tem, ko smo vstopili v Krajinski park Zgornja Idrijca, smo vstopili tudi v dom številnih redkih, pomembnih in zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Podobna pričakovanja obnašanja, ki jih imate vi od svojih obiskovalcev v svojem domu, imajo tudi živali in rastline od vas – obiskovalcev v njihovem naravnem okolju.
Da boste prispevali k ohranjanju ugodnih razmer za živalske in rastlinske vrste, med obiskom upoštevajte PREPOVEDI IN OMEJITVE:
- nabiranje rastlin ali njihovih delov v komercialne namene,
- lovljenje in nabiranje živali, razen ribolova in lovskega gospodarjenja,
- prekomerno povzročanje hrupa,
- onesnaževanje vseh vrst,
- vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
Plačevanje parkirnine z aplikacijo EasyPark
Plačilo parkirnine je mogoče na parkomatu (brez provizije), ki je lociran pri Baru lajšt, s plačilno kartico ali kovanci, ter preko aplikacije EasyPark oz. SMS-a (z dodatkom stroška uporabe aplikacije – provizije).
Plačevanje parkirnine z aplikacijo EasyPark
Za lažjo predstavo si poglejte kratka VIDEO navodila.
Plačilo parkirnine se izvede preko parkirnega sistema EasyPark (https://easypark.si/sl) in je možno preko:
- Mobilne aplikacije EasyPark: Aplikacijo si je potrebno predhodno namestiti na svoj telefon ter se registrirati. To lahko storite na tej POVEZAVI. Ko parkirate svoje vozilo, vaš telefon samodejno najde območje, v katerem se nahajate. Lokacijo parkiranja lahko določite tudi tako, da v aplikacijo vpišete območno kodo parkirišča (v našem primeru je to 1101) ali vpišete ime parkirišča »Naravno kopališče Lajšt«. Določite čas parkiranja in kliknete »ZAČNI parkiranje«. 10 minut pred potekom parkiranja vas aplikacija na to opozori, parkiranje pa lahko podaljšate na daljavo. Ob zaključku parkiranja je potrebno parkiranje zaključiti s klikom na »ZAKLJUČI parkiranje«. Aplikacija izvede plačilo ob zaključku parkiranja. Denarja ni treba nalagati vnaprej (brez dobroimetja). Le enkrat vnesete v aplikacijo podatke o svoji kreditni kartici (Mastercard, Visa, Diners, Amex) ali PayPalu. Ob zaključku parkiranja prejmete davčno potrjen račun na svoj elektronski naslov oz. ga lahko prenesete s spletne strani.
- preko SMS-a: s sporočilom uporabnik parkirnino plača preko njegovega mobilnega operaterja*. Območna koda Naravnega parkirišča Lajšt je 1101. Pošljite: OBMOČNO KODO [presledek] celotno REGISTRSKO OZNAKO [presledek] #ČAS PARKIRANJA na 031 20 90 20.
POMEMBNO: Parkiranje začne veljati, ko dobite SMS-potrdilo od vašega operaterja.
10 minut pred potekom parkiranja prejmete SMS opomnik, da se vaše parkiranje zaključuje. Z odgovorom »DA« podaljšate parkiranje za 1 uro kar na daljavo. Paziti morate, da na opozorilo odgovorite pravočasno, saj je časovno omejen. Če zamudite z odgovorom za podaljšanje, morate parkiranje začeti znova. Če parkiranja ne želite podaljšati, ne odgovarjajte na ta opomnik.
*plačevanje je možno preko vseh operaterjev, razen preko operaterja Hofer.
Pomoč uporabnikom je na voljo na tel. številki: 05 88 88 023 od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00 ali elektronski pošti: pomoc@easypark.net.
Aplikacija EasyPark deluje na parkiriščih v več kot 800 mestih po Evropi. Med slovenskimi kraji, kjer jo lahko uporabljate, so Bled, Bohinj, Fiesa, Grosuplje, Izola, Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Lucija, Maribor, Piran, Portorož, Ptuj, Seča, Sežana, Slovenj Gradec, Strunjan, Tolmin, Bovec, itd. Plačevanje preko aplikacije je varno, hitro in predvsem brez dotika, saj ves proces brezkontaktno opravite na svojem telefonu in se ne dotikate parkirnih avtomatov.
Uporabne povezave:
Upravljanje krajinskega parka
Območje Krajinskega parka Zgornja Idrijca je Občina Idrija razglasila za krajinski park leta 1993 z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca. Park je leta 2020 dobil tudi upravljalca, in sicer Zavod za turizem Idrija. Leta 2022 je bil sprejet tudi prvi Upravljavski načrt Krajinskega parka Zgornja Idrijca.
+ Odlok o razglasitvi Krajinskega parka zgornja Idrija (pdf)
+ Načrt upravljanja 2022-2031 (pdf)
VISIT IDRIJA
