Naravna
dediščina
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Geopark Idrija se nahaja na stiku alpskega in dinarskega sveta. Kar četrtino območja geoparka obsega višjeležeči uravnan planotast svet, ki na vzhodnem delu območja obsega zakraselo planotasto Rovtarsko hribovje. Tam se nahaja več planot, poimenovanih po večjih naseljih (Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota).
Območje krajinskega parka je polno naravnih znamenitosti. Že ob vhodu iz mesta Idrije nas pot vodi mimo Scopolijevega spominskega botaničnega vrta, ki je bil urejen v čast prvim naravoslovcem, ki so že v 18. stoletju prihajali v Idrijo in raziskovali njeno okolico, imenovan pa je bil po svetovno znanem naravoslovcu G. A. Scopoliju, ki je v Idriji deloval kot prvi rudniški zdravnik, poleg tega pa veliko svojega časa posvetil raziskovanju botaničnih posebnosti v okolici.
Pot nadaljujemo ob znamenitem vodnem kanalu Rake, ki je bil zgrajen leta 1604 za potrebe rudnika živega srebra in je potekal od jeza pri Kobili do mesta Idrija. Danes je ob vodnem kanalu priljubljena sprehajalna pot, že ob samem začetku pa lahko občudujete veliki jesen ob Rakah, poimenovan tudi Scopolijev jesen, ki predstavlja enega od največjih predstavnikov te vrste v Sloveniji. Ima obseg 460 cm, premer 146 cm ter višino 36 m. Na žalost v zadnjem času tudi na tem osebku vrste Veliki jesen (Fraxinus excelsior) opažamo znake okužbe z invazivno vrsto glive jesenovega ožiga (Hymenoscyphus fraxineus), ki je v preteklem obdobju praktično zdesetkala populacijo te vrste v Evropi in povzroča veliko ekološko in gospodarsko škodo.
Divje jezero, ki je kot naravna znamenitost zavarovano že od leta 1967 in s tem predstavlja najstarejše zavarovano območje v občini Idrija, danes pa je zavarovano tudi kot naravna vrednota državnega pomena. Od leta 1972 je urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi. Prištevamo ga med najzanimivejše kraške izvire v Sloveniji. Je izvir, jezero in jama v enem. Leži na začetku soteske Strug, pod prepadnimi, skoraj 100 m visokimi stenami Črnovrške planote, ki predstavlja večji del njegovega zaledja. Voda vanj priteka iz strmo spuščajočega se potopljenega jamskega rova, ki so ga potapljači doslej raziskali do globine 164 m, kar je na meji trenutne človeške zmogljivosti. Ob suši se voda »stisne« v jezerce pod mogočno skalno steno, ob visokih vodah pa jezero bruha veliko količino vode in pri tem oblikuje do 60 cm visok »gobast klobuk«.