Kulturna
dediščina
IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK
Najpomembnejša kulturna dediščina Idrije je vezana na tradicijo petstoletnega rudarjenja. Ohranjene so monumentalne tehniške naprave in stroji. Mesto Idrija z okolico združuje veliko število objektov kulturne dediščine, ki pričajo o izjemnem položaju tega območja v proizvodnji živega srebra.
Območje krajinskega parka zaradi svoje visoke gozdnatosti in ohranjenosti narave ter pestrih habitatnih razmer omogoča obstoj in prisotnost številnih vrst prostoživečih živali. Od živali, ki jih lahko srečamo je najštevilčnejša srnjad (Capreolus capreolus), v številčnem porastu pa je tudi jelenjad (Cervus elaphus). Strme in skalovite predele parka naseljujejo gamsi (Rupicapra rupicapra). Populacija poljskega zajca (Lepus eurocapus) pa se v zadnjih letih zaradi opuščanja travnih površin zmanjšuje. Od psov je najštevilčnejša lisica (Vulpes vulpes).
V parku srečamo tudi veliko živalskih vrst, ki so kot ogrožene prepoznane tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem merilu, zato je varstvo njihovega življenjskega prostora in ohranjanje njihovih populacij v ugodnem stanju velikega pomena. Omrežje Natura 2000 v krajinskem parku je sestavljeno iz dveh tipov območij: dve posebni ohranitveni območji (POO), kateri opredeljuje Direktiva o habitatih, to sta Trnovski gozd – Nanos in Idrijca s pritoki ter eno posebno območje varstva (POV), katero opredeljuje Direktiva o pticah, to je Trnovski gozd. V gozdovih parka so tako prisotne nekatere ogrožene vrste ptic, kot so kozača (Strix uralensis), črna žolna (Dryocopus martius), triprsti detel (Picoides tridactylus), koconogi čuk (Aegolius funereus), sršenar (Pernis apivorus), gozdni jereb (Tetrastes bonasia) in divji petelin (Tetrao urogalus). Med ostalimi redkimi in ogroženimi živalskimi vrstami so prisotni tudi bukov kozliček (Morimus funereus), v vodah pa so prisotne soška postrv (Salmo marmoratus), kapelj (Cottus gobio), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), v Divjem jezeru pa tudi endemit dinarskega krasa človeška ribica (Proteus anguinus).
Območja Nature 2000 ne poznajo napisanega načina varstva. Glede na varovane vrste in habitatne tipe, njihovo stanje ohranjenosti in naravo načrtovanega posega se presodi, ali je ta izvedljiv ali ne. Natura 2000 je v svetovnem merilu najuspešnejši način ohranjanja žive narave in s tem tudi naše prihodnosti. Krajinski park je tudi del Ekološko pomembnega območja (EPO) Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, saj so tu stalno prisotne vse tri vrste velikih zveri – medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx) . Območje Natura 2000 in Ekološko pomembna območja (EPO) so namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti. EPO določa slovenska zakonodaja, omrežje Natura 2000 pa je vseevropsko (določata ga dve direktivi, Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih).
VISIT IDRIJA
