Rastlinstvo

Evropsko in svetovno pomembni znanstveniki, ki so v Idrijo prihajali zaradi rudnika, niso raziskovali le geologije, temveč tudi botaniko. V Idriji so postavili temelj naravoslovja na Slovenskem. Poznavanje rastlinstva v okolice Idrije ima že dolgo tradicijo, vse od prvega na Slovenskem delujočega botanika P. A. MATTOLIA v 16. stoletju. Sledil mu je zdravnik in naravoslovec G. A. SCOPOLI, ki je odkril in opisal več do tedaj še neznanih rastlin, med njimi tudi kranjsko buniko ali kranjski volčič, ki je ime dobila prav po njem. B. HACQUET  je v Idriji deloval kot rudniški zdravnik. Po njem sta poimenovana znamenita slovenska rastlina tevje in Hacquetov ušivec. F. HLADNIK, rojen v Idriji in poznan kot ustanovitelj botaničnega vrta v Ljubljani, se je posvetil raziskovanju kranjske flore. Hladnik je na območju Trnovskega gozda odkril rastlino, ki so jo pozneje poimenovali rebrinčevolistna hladnikovka. V njegov spomin so v Idriji levi del sprehajalne poti ob Rakah poimenovali Hladnikova botanična polica, saj na tem bregu spomladi cveti mnogo znamenitih rastlin. H. FREYER se je v Idriji rodil znanemu idrijskemu lekarnarju Karlu Freyerju. Veliko svojega časa je namenil raziskovanju botanike na Idrijskem in kot prvi opisal vrsto blagajev volčin, katerega rastišče  si je ogledal tudi sam saški kralj Friderik Avgust II.

Za Idrijo in njeno okolico je znamenit tudi idrijski jeglič, ki je križanec med avrikljem in kranjskim jegličem. Na območju zgornje Idrijce uspeva več vrst zavarovanih kukavičevk. Posebne so še alpske rastline, kot so alpski zvonček, Clusijev svišč, navadni slečnik in bertolonijeva orlica.

V Idriji je v spomin pionirskim raziskovalcem narave zasajen SCOPOLIJEV SPOMINSKI VRT. Ogledamo si ga lahko na vstopni točki sprehajalne poti ob Rakah.