Skupnost naravnih parkov Slovenije združuje že 18 zavarovanih območij v Sloveniji, ki se med seboj povezujejo z različnimi dejavnostmi za ozaveščanje in izobraževanje o naravi. Ena od teh dejavnosti je tudi vsakoletni kviz za učence osnovnih šol. Kviz, ki poteka že od šolskega leta 2017/2018, spodbuja mlade k raziskovanju žive in nežive narave v zavarovanih območjih.

V Krajinskem parku Zgornja Idrijca smo se pobudi prvič pridružili lani, letos pa z veseljem nadaljujemo tradicijo sodelovanja. Tema letošnjega kviza je Življenje v in ob vodi, ki odpira vrata v svet živali, rastlin in drugih organizmov, povezanih z vodnimi ekosistemi.

Z reševanjem zabavnih in poučnih nalog kviza bodo učenci odkrivali pomen vodnih habitatov za delovanje ekosistemov. Spoznali bodo, kako pomembna so območja ob rekah, jezerih, mokriščih in morju, ne le za organizme, ki tam živijo, ampak tudi za nas ljudi. Vodni ekosistemi namreč pomembno vplivajo na kakovost našega življenja, saj so vir pitne vode, dom številnim vrstam in ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Veseli smo, da lahko skupaj gradimo večje zavedanje o naši naravni dediščini in mladim približamo pomen narave skozi aktivnosti, kot je kviz. Tudi letos verjamemo, da bo kviz priložnost za nove vpoglede, zanimiva vprašanja in veliko navdušenja ob odkrivanju lepot življenja v in ob vodi.

Namen tega kviza je spodbujanje mladih k raziskovanju in spoznavanju vseh zavarovanih območij v Sloveniji, ki jih povezuje Skupnost naravnih parkov Slovenije. Preko kviza učenci ne le odkrivajo naravne posebnosti svojega lokalnega okolja, ampak tudi spoznavajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino drugih parkov po državi. Tako kviz krepi zavedanje o pomenu varovanja narave na nacionalni ravni.

Foto: Marjan Artnak

Po dveh neuspelih poskusih zaradi neugodnih vremenskih razmer je bil 20. oktobra 2024 planinski pohod s Hudega polja mimo partizanske bolnišnice Pavla do Lajšta, v organizaciji Planinskega društva Idrija in Geoparka Idrija, uspešno izveden. Sončno vreme in prijetne temperature so nam pohodnikom ponudile idealne pogoje za nepozaben izlet v naravo,  prežet tako z zgodovino kot z osupljivimi razgledi na jesensko barvito pokrajino Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

Število udeležencev je preseglo zmogljivosti ene vožnje 35-sedežnega avtobusa, zato se je skupno 44 udeležencev razdelilo v dve približno enaki manjši skupini, ki sta pot prehodili ločeno s časovnim zamikom.

Pohod smo začeli na Hudem polju, od koder nas je slikovita pot vodila med grapami, poraščenimi z bujnimi gozdovi. Irma Pivk, strokovna sodelavka Krajinskega parka Zgornja Idrijca, nas je na začetku popeljala skozi geološko preteklost tega edinstvenega območja. Tako smo spoznali, kako so skozi zgodovino nastajale geomorfološke oblike in reliefi, ki dajejo Zgornji Idrijci značilen pečat. Ob občudovanju naravnih vrednot je poudarila pomen varovanja tega dragocenega dela ohranjene narave, kjer sobivajo številne redke vrste rastlin in živali. Ob poti so se razprostirali čudoviti razgledi na okoliško naravo, ki je v jesenskem času še posebej očarala s svojimi toplimi barvami.

Ustavili smo se pri dveh lokacijah nekdanje partizanske bolnišnice Pavla, ene izmed skritih bolnišnic, ki so v času druge svetovne vojne skrbele za ranjence in obolele. Bolnišnica Pavla, poimenovana po njeni vodji, zdravnici Pavli Jerina Lah, je delovala v izjemno težkih pogojih, pogosto tik ob sovražniku, sredi gozdov in divje narave. Zgodba o tej bolnišnici je v zadnjih letih skoraj potonila v pozabo, dokler ni skupina predanih lokalnih zanesenjakov na čelu z Jurijem Gantarjem in Edijem Brusom začela povsem volontersko poglobljeno raziskovati njeno zgodovino. Brskali so po različnih arhivih in prebirali vse kar je bilo kadarkoli napisanega o tej neverjetni zgodbi požrtvovalnosti, solidarnosti in poguma. Na terenu so poiskali in obeležili skrite lokacije barak in bunkerjev ter dostope do njih.

Vlado Sedej, dober poznavalec zgodovine bolnišnice Pavle, je na mestu Zadnje centrale, z nami delil zgodbo o njenem delovanju. Poudaril je, da je bila bolnišnica pomembna ne le zaradi svoje vloge pri zdravljenju ranjencev med vojno, temveč tudi kot simbol človeške  vztrajnosti in sočutja v najtežjih okoliščinah. Kljub pomanjkanju zdravil, opreme in neprestanemu tveganju, da jih odkrije sovražnik, je osebje skrbelo za ranjence, jih zdravilo in jim omogočalo okrevanje v popolni tajnosti. Pri tem so imeli vso možno podporo okoliškega prebivalstva, predvsem iz Mrzle Rupe in Čekovnika. Pohodniki so se med ogledom seznanili s pretresljivimi zgodbami iz tega obdobja – zgodbami o požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja, ki je delovalo z minimalnimi sredstvi, a z maksimalno predanostjo, ter ranjencih, ki so preživeli zahvaljujoč njihovemu pogumu. Bolnišnica Pavla ni le spomenik zgodovinskemu dogodku, temveč tudi dokaz solidarnosti, požrtvovalnosti in humanosti v najtežjih časih.

Na poti od Zadnje centrale do Krekovš smo naredili ovinek do visoke skale na grebenu Vrh Bata, za kar smo bili poplačani s čudovitim pogledom po dolini Idrijce in Belce, vmesnih grebenih in grpah, okoliških vrhovih ter osamljenih domačijah.

Na Krekovšah je predstavnik Lovske družine Krekovše Maksimiljan Mohorič, izreden poznavalec okoliških gozdov in živalstva, z nami delil svoje bogato znanje o tem dragocenem naravnem prostoru. Predstavil je delovanje naših prednikov pri urejanju in izkoriščanju gozdov ter uravnavanju ekosistema. Seznanil nas je z delovanjem sistema klavž, ki je poleg štirih najbolj  znanih ohranjenih  na Idrijci, Belci in Kanomljici  obsegal tudi manjše lesene pregrade t.i. štubeljne na pritokih. Poudaril je pomen ohranjanja narave in ravnovesja tudi v sedanjih časih.

Po počitku smo pohod ob lepih razgledih nadaljevali po cesti čez Osrednik in se nato do ceste v Idrijski Beli spustili po stari stezi skozi Tršanovše, kjer je bila nekdaj domačija, sedaj pa je tam manjše naselje vikendov.

Organizatorji in vsi udeleženci pohoda smo izrazili zadovoljstvo in veselje, da je tretji poskus izvedbe pohoda končno uspel. Po preložitvah je tokratna izvedba ponudila udeležencem popolno kombinacijo lepega vremena, zgodovinskega pomena tega območja in naravnih lepot.

Pohod od Hudega polja do Lajšta je bil več kot le rekreacija in priložnost za druženje v naravi. Bil je priložnost, da se pohodniki spomnijo na preteklost in spoštujejo prizadevanja tistih, ki so v najtežjih časih našli možnost za preživetje, delo, varnost in upanje v naravi. S svojo lepoto in bogato zgodovino ostaja ta del Krajinskega parka Zgornja Idrijca priljubljena destinacija za vse, ki si želijo pobegniti v naravo ter ob tem odkrivati zgodbe naše preteklosti.

Irma Pivk in Vlado Sedej

OBVESTILO O PRESTAVITVI POHODA

Obveščamo vas, da je v skladu z zadnjo vremensko  napovedjo napovedani pohod prestavljen s sobote, 19. oktobra na nedeljo, 20. oktobra 2024.

Tako, kot je bilo predvideno že prvotno, bosta dve ločeni skupini z enakim programom. Prva z odhodom ob 7:30 in druga z odhodom ob 9:00 uri. Obakrat z avtobusne postaje v Idriji.

V avtobusu je v obeh skupinah še nekaj prostih mest in ste vabljeni, da se prijavite.

Prijave bomo sprejemali do zapolnitve prostih mest.

Naslov za vse prijave, sporočila ter informacije je tudi tokrat Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com.

– – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

Planinsko društvo Idrija in Geopark Idrija (Zavod za turizem Idrija) vas v soboto, 19. oktobra 2024 ponovno vabimo na voden pohod po Krajinskem parku Zgornja Idrijca.

PROGRAM

Odhod iz Idrije:
Ob 7:30 za prvo skupino in ob 9:00 za drugo skupino, z avtobusne postaje v Idriji. Prosimo, da ob prijavi navedete svojo željo glede časa odhoda. Ta želja bo upoštevana, če bo le možno.

Z avtobusom se bomo peljali do Hudega polja. Od tam bomo nadaljevali peš po gozdni cesti in nato po stezi do nekdanje Zadnje centrale SVPB Pavla. Od tu na razgledno točko Vrh Bata in po gozdni cesti na Krekovše. Po počitku bomo nadaljevali pot čez Osrednik in Tršanovše v Idrijsko Belo do Lajšta ter od tam z avtobusom v Idrijo.

Hodili bomo po precej razglednem grebenu med Idrijco in Belco. Seznanili se bomo z razgibano topografijo tega območja, z geološkimi in drugimi naravnimi značilnostmi, z zgodbo partizanske bolnišnice Pavla ter z delovanjem naših prednikov v teh odmaknjenih gozdovih.

Pot je dolga približno 13 km. Poteka pretežno navzdol, saj se bomo s 1.044 m nadmorske višine postopno spustili na 391 m. Hoje, ne preveč naporne, bo za okrog 5 ur. Počitkov in postankov za posredovanje informacij o naravnih in zgodovinskih zanimivostih na poti bo skupno za okrog 3 ure.

Prijave na pohod:
Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com. Po možnosti se prijavite po e-pošti, ker vam na ta način
laže posredujemo morebitne kasnejše dodatne informacije.

Prijave sprejemamo le do zapolnitve prostih mest v avtobusu, najkasneje pa do četrtka, 17. 10. do 12. ure. Če po prijavi ugotovite, da se pohoda ne boste mogli udeležiti, prosimo, da to sporočite čimprej.

V primeru slabe vremenske napovedi bo pohod odložen.

**V primeru, da bi se vremenska napoved spremenila tako, da bi bilo v soboto slabo vreme, v nedeljo pa lepo, je možno, da bo pohod izveden v nedeljo, 20. 10. namesto v soboto. Prosimo, da ob prijavi sporočite, ali bi se udeležili pohoda tudi, če bi bil v nedeljo. Dokončna informacija o morebitnem odlogu ali premiku na nedeljo bo po potrebi objavljena najkasneje do petka, 18. oktobra do 12. ure.

Ostale informacije:
Prevoz iz Idrije do Hudega polja in prevoz ob zaključku pohoda z Lajšta v Idrijo bo organiziran s posebnim avtobusom. Prispevek za kritje stroška prevoza znaša 10 EUR. Sprejemali ga bomo pred odhodom oz. na avtobusu.

Del poti poteka po ozki stezi v strmem pobočju, kjer je potrebna velika previdnost in dobra planinska obutev. Pohod je primeren tudi za mlade nad 10 let, vajene planinske hoje. Hrana in pijača sta iz lastnega nahrbtnika. Pohod bodo vodili vodniki PD Idrija, vsebinske predstavitve pa bodo prispevali poznavalci posameznih področij.

Udeleženci se pohoda udeležujejo na lastno odgovornost.