Pot št. 1: Idrija –
zgodba o petstoletnem živosrebrnem studencu
POHODNE IN KOLESARSKE POTI
Izhodišče
TIC Idrija
Pot po mestu Idrija vam bo preko edinstvenih kulturnih spomenikov in objektov pripovedovala o podzemnem zakladu, ki je 500 let krojil razvoj mesta, dajal kruh generacijam idrijskih družin, gradil izobraževalno, kulturno in društveno življenje mesta ter vanj privabljal najmogočnejše ume evropskega naravoslovja.
Idrija se je pričela razvijati z odkritjem živega srebra davnega leta 1490, nekaj let, preden je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Pod površjem mesta se je nekdaj razprostiral večstokilometrski labirint rudniških rovov, danes pa rudnik ne obratuje več. Dediščini živega srebra Idrije in Almadéna, obeh največjih svetovnih rudnikov živega srebra, je svet priznal izjemno univerzalno vrednost za vse človeštvo in jo leta 2012 vpisal na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Obisk Antonijevega rova, najstarejšega dela idrijskega rudnika, je vedno znova doživetje. V spremstvu vodiča se v idrijsko podzemlje podate po rovu, po katerem so rudarji skoraj pol tisočletja odhajali v jamo in se vračali z dela. V turističnem delu Antonijevega rova so v vrhnjem delu prikazani stari načini rudarjenja (ročno odkopavanje, nakladanje in prevažanje rude v vozičkih), v spodnji etaži pa je prikazano strojno odkopavanje, vrtanje, miniranje in nakladanje rude z odvozom. Samorodno živo srebro je še ena posebnost, ki vas bo tekom obiska Antonijevega rova še dodatno očarala.
Med kratkim sprehodom skozi stari del mesta pred vami oživijo številne zgodbe. Z odkritjem bogate cinabaritne rude 22. junija 1508 so pri poglabljanju jaška ob Nikovi, ki so ga pozneje glede na dan odkritja poimenovali Ahacijev jašek, na globini okrog 48 metrov naleteli na zelo bogato cinabaritno orudenje. Jašek je stal na mestu, kjer je danes Trg sv. Ahacija. S tem odkritjem so bili postavljeni temelji petstoletnemu neprekinjenemu rudarjenju v idrijski kotlini. V spomin na ta pomemben dogodek idrijski rudarji vsako leto praznujejo svoj rudarski praznik.
Med stavbami, ki obdajajo najstarejši trg v Idriji – Trg sv. Ahacija – izstopata rudniški magazin in rudniško gledališče, znano kot prva zidana gledališka stavba na Slovenskem. Skozi podhod magazina pridete na obnovljen Mestni trg, kjer s svojo monumentalnostjo pogled privabita Mestna hiša in Čipkarska šola, ki ima sloves najstarejše neprekinjeno delujoče čipkarske šole na svetu.
Po strmi ulici se mimo stare osnovne šole povzpnete do cerkve Svete trojice, kjer je bilo odkrito živo srebro. Po legendi naj bi se škafarju prav tu v škaf čez noč natekla dragocena kovina.
Mimo poslopja prve slovenske realke (Gimnazije Jurija Vege Idrija) pridete do gradu Gewerkenegg, ki je služil kot upravna zgradba idrijskega rudnika in kot skladišče živega srebra. V njem danes domuje Mestni muzej Idrija, kjer obiskovalci podoživijo izjemno 500-letno zgodovino mesta in živosrebrovega rudnika ter spoznajo zgodovino in lepoto ročno klekljanih idrijskih čipk.
Iz gradu se podate po »poti živega srebra«, po kateri so nekdaj to tekočo kovino tovorili v grad in od tam pošiljali v svet, mimo kapelice sv. Janeza Nepomuka ter stopite še do Scopolijevega trga in stavbe t. i. Švice, kjer je med leti 1754 in 1769 živel Johannes Antonius Scopoli, naravoslovec svetovnih dimenzij. V letih službovanja v Idriji je skrbno pripravljal rastlinske in živalske primerke ter pisal pisma slavnemu Linneju in mu jih pošiljal na Švedsko. V tej hiši je Scopoli napisal svoja najznamenitejša dela.
Ogleda je vredna tudi obnovljena in muzejsko urejena rudarska hiša, ki pripoveduje številne zgodbe iz življenja idrijskega rudarja in njegove družine. To ni bilo nikoli razkošno, bilo je skromno, a posebno, kot so bili posebni ljudje, ki so z naravo soustvarjali zgodovino in podobo idrijske kotline.
V neposredni bližini rudarske hiše si lahko ogledate zbirko rudniških strojev in naprav v stavbi jaška Frančiške. Poseben ponos je restavrirana Kleyeva črpalka iz leta 1893 – največji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in Evropi! V Rudniški geološki zbirki pa vas navduši predstavitev izjemnega rudišča ter enkratnih živosrebrovih rud in mineralov.
Na drugem bregu Idrijce, v t. i. Brusovšah, vam zgodbo o skromnem življenju idrijskih rudarjev govori tudi Rudarska ulica s tipičnimi večstanovanjskimi bloki oz. t. i. »prhauzi«. Prvi tak blok z 12 stanovanji je bil zgrajen ravno tam leta 1872.
Na drugi strani Idrije si lahko ogledate še en rudniški objekt – Topilnico Hg. V vodenem ogledu boste s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi Hg, spoznali pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju od prazgodovinskih časov pa vse do danes.
Željni razgledov se lahko vzpnete na »Raufnk«, kjer se vam odpre eden izmed najlepših razgledov na mesto Idrija.
Na koncu raziskovanja Idrije pa vsekakor ne smete izpustiti tradicionalnih idrijskih žlikrofov, kulinarične specialitete knapovskih gospodinj.
Lokalna ponudba
Bari, gostilne in nastanitve
Zemljevid poti
Opis poti
Dostop do izhodišča: Iz Ljubljane se peljete proti Idriji. V Idriji pri tretjem semaforiziranem križišču zavijete levo v center Idrije in pakirate na parkirišču pri Komunali Idrija.
Opis poti: Raziskovanje mesta Idrija pričnite v prostorih Turistično informacijskega centra Idrija (Prelovčeva ulica 5), kjer si lahko ogledate razstavo v Centru za obiskovalce Geoparka Idrija. Od tu se po Prelovčevi ulici odpravite v smeri Čipkarske šole. Za omenjeno stavbo zavijte levo v hrib, v smer Psihiatrične bolnišnice in se na križišču držite leve. Če boste pogled dvignili malo višje, boste nad sabo na desni uzrli cerkev Svete Trojice. Pot vas bo v levo vodila do Gimnazije Jurija Vege Idrija. Pod omenjeno stavbo zavijte levo in se po stopnicah spustite do ceste pod gradom, ki vodi navzdol. Ko ponovno prispete do Turistično informacijskega centra, zavijte desno na Kosovelovo ulico in pot nadaljujte naravnost, do vhoda v Antonijev rov na vaši desni. Tu zavijte levo na Trg sv. Ahacija. Na svoji desni boste opazili rumeno stavbo rudniškega gledališča. Nadaljujte naravnost, skozi podhod stavbe rudniškega magazina in se po stopnicah povzpnite na Mestni trg. Prečkajte trg in nato zavijte desno ob glavni cesti. Pri stavbi s tablo NLB zavijte levo v Rožno ulico in pot nadaljujte naravnost. Ko prispete do spomenika na Aumeškem trgu, zavijte levo v hrib na Bazoviško ulico, kjer boste na svoji desni kmalu zagledali staro Rudarsko hišo.
VISIT IDRIJA
