Invazivke

IDRIJA UNESCO GLOBALNI GEOPARK

Invazivne tujerodne vrste so ena od največjih groženj biotski raznovrstnosti, saj s svojo zmožnostjo hitrega razširjanja ogrožajo obstoj domorodnih vrst, tako da jih izpodrivajo ali pa prinašajo bolezni in zajedavce, na katere domorodne vrste niso odporne. Lahko pa tudi povsem spremenijo medvrstne odnose in kroženje hranil ter fizikalne in kemijske dejavnike. Poleg tega, da negativno vplivajo na naravo, lahko ogrožajo tudi zdravje ljudi: pelinolistna žvrklja je denimo alergena vrsta. Vplivajo tudi na gospodarstvo: invazivne tujerodne glive ogrožajo drevesne vrste, nekatere vrste, kot je npr. raznozobi grint, pa imajo negativen vpliv na pašno živino.

Za invazivne tujerodne rastline je značilno, da zelo uspešno poseljujejo izpraznjene, degradirane površine, na katerih se hitro razširijo in tvorijo monokulturne sestoje. Težave pa se z naraščanjem mednarodne trgovine, transporta in turizma in nenazadnje s podnebnimi spremembami le še povečujejo.

V Krajinskem parku Zgornja Idrijca je bilo do sedaj opaženih kar nekaj rastišč invazivnih tujerodnih rastlin, predvsem na vstopni točki v Podroteji, ob Rakah in v okolici Lajšta. Vsa najdišča so bila vnesena v spletni portal Invazivke.

V izdelavi je tudi Akcijski načrt za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst v Krajinskem parku Zgornja Idrijca 2023–2028.

V spodnjem seznamu lahko spoznate invazivne tujerodne vrste rastlin v Krajinskem parku Zgornja Idrijca.

Enoletna suholetnica

Enoletna suholetnica (Erigeron annuus) se razrašča na nekošenih travnikih, prodiščih in cestnih robovih, pojavlja pa se v večjem delu Slovenije. Izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa je prišla kot slepi potnik v 19. stoletju. V KP Zgornja Idrijca je razširjena ob Rakah, na vstopni točki v Podroteji in v okolici Lajšta.

Japonski dresnik

Japonski dresnik (Fallopia japonica) najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča ob rekah in potokih. Uvrščen je med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Izvira iz Vzhodne Azije, v Evropo pa je bil prinešen kot okrasna rastlina v 19. stoletju. Sadili so ga tudi za utrjevanje brežin in preprečevanje erozije. V KP Zgornja Idrijca ga najdemo na bregu reke Idrijce ob trgovskem centru Tuš.

Žlezava nedotika

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) se najbolj razširja ob bregovih rek, na zasenčenih mestih ob robu travnikov in na poplavnih območjih. Zreli plodovi se eksplozivno odprejo in iz njih se usujejo številna semena, zato se tudi hitro razširja. Je tudi na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo. Izvira iz Himalaje, v Evropo je bila prinešena kot okrasna in medovita rastlina v začetku 20. stoletja. V KP Zgornja Idrijca je prisotna ob Rakah, v Podroteji in v okolici Lajšta.

Pelinolistna žvrklja ali ambrozija

Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), bolj znana kot ambrozija, porašča predvsem ruderalna mesta, cestne robove in robove njiv. Semena so prisotna tudi v mešanicah hrane za ptice, zato jo pogosto najdemo ob ptičjih krmilnicah. Lastniki zemljišč, na katerih se razrašča, so jo zakonsko dolžni odstranjevati. Je zelo alergena vrsta. Izvira iz Severne Amerike, k nam pa je bila prinešena v 20. stoletju kot primes kmetijskim rastlinam in mešanicam semen za ptice. V KP Zgornja Idrijca jo najdemo v Podroteji.

Veliki pajesen

Veliki pajesen (Ailanthus altissima) se razširja na gozdnih robovih, ob cestah in rekah. Je prav tako na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo. Izvira iz Vzhodne Azije in je bil v Evropo prinešen v 19. stoletju kot okrasna rastlina. V KP Zgornja Idrijca ga najdemo ob Rakah.

Robinija

Robinija (Robinia pseudoacacia) izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa so jo prinesli že v začetku 17. stoletju kot okrasno drevo. Je najbolj razširjena tujerodna vrsta pri nas. Je svetloljubna vrsta in tako najbolje uspeva na gozdnih robovih. V KP Zgornja Idrijca je razširjena ob sprehajalni poti Rake.

Kanadska in orjaška zlata rozga

Obe vrsti zlate rozge (Solidago canadensis in Solidago gigantea) sta zelnati trajnici, visoki do 2 m (kanadska) in do 2,5 m (orjaška). Razraščata se na opuščenih travnikih, gozdnih robovih in jasah ter ob rekah. Izvirata iz Severne Amerike in sta bili v 19. stoletju prinešeni v Evropo kot okrasni rastlini. V KP Zgornja Idrijca je rozga razširjena ob vstopni točki v Podroteji.