POMLAD V GEOPARKU LETOS POSVEČENA NAŠEMU IDRIJSKEMU JEGLIČU

POMLAD V GEOPARKU LETOS POSVEČENA NAŠEMU IDRIJSKEMU JEGLIČU

Sreda, 20. februar 2013

Pomlad v Geoparku Idrija se bo letos razcvetela, kot v naravi, z jegliči, prvimi znanilci pomladi. Izmed mnogih rastlin v tem rodu prav vsi poznamo trobentice. Glavni nastopajoči bo posebnež izmed njih - idrijski jeglič (Primula x venusta), ki je naš posebni križanec. Njegova starša sta vijolično cvetoči kranjski jeglič in rumeni avrikelj.  Kot pove že njegovo ime, uspeva le na idrijskem, le na redkih mestih, kjer rasteta dovolj blizu oba starša. Odkrili so ga na Jelenku nad Spodnjo Idrija, precej več pa ga je na severnem robu Trnovskega gozda med Tisovcem in Čepovanskimi Vršami. Obstaja v zelo raznolikih izvedbah. Primerki se od staršev in med seboj ločijo že po listih. Lahko imajo le rahlo ali povsem poprhane liste kot avrikelj, lahko tudi belo obrobljene, lahko pa so po kranjsko bleščeče zeleni, le da so krepkejši, bolj mesnati. Listi so lahko jajčasti, drugi pa bolj suličasti. Barvni spekter njegovih cvetov je od močno škrlatno-rdečih do skoraj belih s sledjo vijoličaste, ali v vseh odtenkih od svetlo do zamolklo medene z vijoličastim nadihom. Vsi cvetovi pa imajo rumeno golt z belo poprhanim obročem na vstopu v notranjost cvetne cevi.

Tako raznoliki so, ker križanci vsebujejo dedne zasnove obeh staršev, vendar je razmerje dedovanega različno. Pri nekom lahko prevladujejo avrikljeve lastnosti in nam križanca potrdi šele vijoličast nadih na rumenkasto medenem cvetnem vencu. Pri primerkih, kjer pa so v večji meri zastopane lastnosti kranjskega jegliča, nam posebnost dokaže le rumenkasta golt cvetne cevi. Način določevanja le po vidnih znakih nas lahko tudi zavede, zanesljive določitve so le  sodobnejše raziskave v laboratorijih.

Idrijska občina se sicer lahko ponaša z izrednim pisanim rastjem. Na ozemlju, kjer prevladuje gozd (80%), je znanih veliko rastlinskih združb, samo gozdnih več kot 30. Večina med njimi sodi med evropsko varstveno pomembne habitatne tipe. V to skupino uvrščamo vse bukove združbe na karbonatni podlagi, prav tako združbe belega gabra in hrasta, kisloljubne bukove združbe, javorove in jesenove gozdove v grapah in na hudourniških vršajih, borove gozdove na dolomiti podlagi, obrečna vrbovja in jelševja, ter subalpinsko smrekovje in ruševje. So pa gozdovi po številu praprotnic in cvetnic zelo bogati. Med evropsko pomembne habitatne tipe sodi rastje na suhih in polsuhih traviščih z mnogimi zavarovanimi kukavičevkami, ter združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč. Posebno pozornost in varstvo si zaslužijo mokrotni travniki in nizkobarjanske združbe. Velika raznolikost gozdnih združb je posledica pisane geološke podlage, razgibanega površja in fitogeografskega položaja na stiku predalpskega in dinarskega območja. Tu uspeva več kot 25 znamenitih vrst, okoli 60 zavarovanih in  več kot 70 iz rdečega seznama RS. V razmeroma majhnem višinskem razponu od 300 do 1400 m nadmorske višine, najdemo prebivalke subalpinskih travišč in skalnih razpok.  To so najmanjši  alpski zvonček (Soldanella minima), clusijev svišč (Gentiana clusii), navadni slečnik (Rhodotamnus chamaecistus), kranjski jeglič (Primula carniolica), rumeno milje (Paederota lutea), dvocvetna vijolica (Viola biflora) in navadna (Pinguicula vulgaris) in alpska mastnica (Pingucula alpina). Skupaj z dlakavim slečem (Rhododendron hirsutum), marjetičastolistno nebino (Aster bellidiastrum) in še katero tvorijo združbo, ki jo navadno srečujemo v Alpah, to so ostanki ledenodobne flore.

V bližini pa najdemo tudi nekatere zelo toploljubne, v glavnem submediteransko razširjene vrste. Med črnim gabrom in malim jesenom v Strugu uspeva piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), jesenček (Dictamnus albus)  in ilirska perunika (Iris pallida subsp. illyrica). Drugje pa tudi alpski volčin (Daphne alpina), predalpski petoprstnik (Potentilla caulescens), kraški šetraj  (Satureja montana).

Območja, kjer te posebne rastline lahko opazujete so Hudournik, povirje Gačnika, povirje Idrijce in Belce, Sončni rob, Idrijska bela, soteska Strug, Divje jezero, Kendove robe in Jelenk, travniki v zaselku Češnjice in kmetije Ljubevč pri Idriji, barje Šebalk z okoliškimi travniki pri Godoviču ter gozdovi in travniki od Javornika do Križne Gore.  Toda POZOR! Rožice so najlepše v naravi (še posebej te naše) in naj tam tudi ostanejo.

Še najboljše bo, da se lepot idrijskega jegliča naužijete skupaj z nami na otvoritvi razstave z bogatim kulturnim programom 25. februarja ob 18.00 v Galeriji pri Črnem orlu.

Idrijskemu jegliču bomo posvetili tudi glasbeno literarni večer v ponedeljek, 11. Marca ob 18.00 uri, delavnico izdelave pomladnega cvetja iz papirja za otroke v petek, 1. marca ter sajenje prvih pomladnih rožic v šolske vrtove.

Razstava bo na ogled do 25. marca vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure.

Vabljeni!

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Vreme

ČET
PET
SOB

9 / 13 °C

8 / 14 °C

10 / 16 °C

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija