Pohod po feldbanu

Pohod po feldbanu

Petek, 10. julij 2020

Že petič zapovrstjo je Zavod za turizem Idrija – Geopark Idrija organiziral pohod po trasi feldbana. Tokrat je bila organizacija izpeljana v okviru projekta »Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja«, katerega koordinator je Razvojna agencija ICRA d.o.o., partnerji v njem pa so poleg Zavoda za turizem Idrija še Občina Idrija, Občina Logatec in Občina Cerkno.

Vloga Zavoda za turizem v omenjenem projektu je bila organizacija pohoda. Glede na to, da je Občina Idrija že v pomladnih mesecih uredila do takrat neprehodni del trase od vrh Ključ do ceste Podroteja – Idrijska Bela oz. dno Struga, smo se seveda odločili, da tokrat pohodnike popeljemo prav po tem delu trase. Za strokovno pomoč, vodenje s kratkimi predstavitvami zgodovine te vojaške železnice smo zaprosili Zgodovinsko društvo Rapalska meja, s katerim tudi že več let uspešno sodelujemo.

 

Spomnimo se … zgodba o feldbanu sega v čas 1. svetovne vojne. Zgodba o feldbanu sega v čas 1. svetovne vojne. V šesti soški bitki avgusta 1916 je italijanska vojska potisnila avstro-ogrsko vojsko na levi breg Soče in s tem prekinila njeno oskrbovanje po Bohinjski železniški progi. Zato so  potrebovali nadomestno pot oskrbe. Avstro-ogrska vojska je za potrebe oskrbe svojih enot na soškem bojišču in Banjški planoti pospešila gradnjo nove, ozkotirne železnice – feldbana. Bojišče so povezali z železniško postajo južne železnice v Dolnjem Logatcu, kjer je bilo večje vojaško skladišče. Glavni del feldbana v dolžini 17 km je potekal od Dolnjega Logatca do Godoviča. Tu se je proga razdelila na dva kraka: prvi je potekal skozi Črni Vrh in Zadlog proti Lokvam v Trnovskem gozdu in je bil dolg 56 km, drugi pa proti Idriji. Tega so v letu 1917 podaljšali do Straže in po predvidevanjih do Dolenje Trebuše. Ta del je v celoti meril 55 km. Trasa je večinoma potekala po obstoječih cestah. Kjer to ni bilo možno, so zgradili tudi več mostov in nasipov, usekov ter tunelov.

 

Organizacija pohoda je bila zahtevna naloga, saj je epidemija COVID 19 preprečila izpeljavo pohoda v času Tedna Geoparkov 2020. Po povratku na delovna mesta smo seveda hitro zavihali rokave in določili nov datum pohoda, tokrat v začetku julija. In tudi v novem terminu so bili obeti slabši in slabši ter zaostrovanja predpisov vedno hujša. Zanimanje za pohod je bilo veliko, pričakovali smo veliko število pohodnikov, čemur smo se glede na trenutne razmere morali prilagoditi. Odločili smo se, da bomo pohodnike razdelili v skupine in tako preprečili osebne stike med večjim številom ljudi. Odločili smo se tudi, da se morajo pohodniki na pohod prijaviti, kar je presenetljivo lepo in skoraj do popolnosti delovalo.

Prišel je dan pohoda – nedelja 5.7. popoldan. Vreme čudovito sončno, kot naročeno. Vsi smo se zbrali pri Divjem jezeru, pričakovanja o velikem številu pohodnikov so se uresničila. Glede na število vodnikov predavateljev smo pohodnike razdelili v štiri skupine. Po začetnih formalnostih se je že kmalu na pohod odpravila prva skupina in nato ena za drugo še preostale tri.

Pot je pohodnike vodila najprej po cesti proti Idrijski Beli. Ko smo dosegli odcep na traso feldbana v pobočje Struga, smo poslušali prvo kratko predstavitev, uvod o feldbanu. Nadaljevali smo navkreber v pobočje Struga, vendar pot ni bila strma. Zavedati se je potrebno, da je to trasa železnice, na kateri naklon ni presegal 3°.  Po nekaj desetminutni hoji smo dospeli na mesto, kjer se je trasa feldbana obrnila za 180° in se usmerila v smeri vrh Ključ, od kjer je nato nad dolino Zale ter po Francoski poti svojo pot nadaljevala do Godoviča in nato naprej do Logatca. Na mestu tega obrata so vodniki predstavili pohodnikom, da je to zadnja izravnava v gozdu in zadnje območje, kjer se je feldban lahko še obrnil v pravo smer. Obrat trase je tu na tem mestu potekal po lesenem podpornem mostu, ki ga je podpiralo 17 podpornih stebrov. Kjer je bilo potrebno, so naredili tudi nasip. Nadaljevali smo v lahnem vzponu po gozdičku in končno dospeli do novih nepredstavljivih gradbenih dosežkov tistega časa. Mesta, kjer je neprehodno grapo prečil mostovž, ki ga danes žal več ni, vidni pa so ostanki začetnega podporja mostovža ter približno 100 m predor skozi apnenčasto kamnito prepreko. Na mestu, kjer je bil mostovž, je danes potrebno preplezati približno 10 metrsko navpično lestev, kar pa našim pohodnikom sploh ni povzročalo nikakršnih težav.

Od predora dalje smo v prijetnem gozdnem hladu in nazadnje po urejeni gozdni cesti dospeli do vrha Ključ, kjer smo si nadaljevanje trase feldbana v dolino Zale le ogledali, vrniti pa smo se morali v našo začetno točko, saj je naš pohod trajal že kar dobri dve uri, čakali pa so nas še dobri 4 km povratka v začetno točko.

Od tu so tisti z močnejšimi nogami nadaljevali pot po strmi urejeni poti do Podroteje, preostali pa smo prehodili vse »rajde« Ključ in se čudili gradbenim dosežkom teh gozdnih cest in uživali v lepotah narave.

Za pohodnike smo na Zavodu za turizem Idrija pripravili tudi posebno presenečenje. Že na začetku pohoda so prejeli malico iz prehrambenih izdelkov KBZ Idrija izbrano. Malica je vsebovala kruh (žemljico) Alojzije Strel, kislo mleko Kmetije pr Kendu in zaseko Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija, vse prejemnice certifikata Idrija izbrano. Pohodniki so od organizatorja prejeli stekleničko za vodo, Razvojna agencija ICRA d.o.o. pa je pohodnikom podarila brisačko.

Pohod je potekal v odličnem vzdušju in zadovoljstvo ob koncu je bilo tristransko – Zavoda za turizem Idrija kot organizatorja, pohodnikov ter Zgodovinskega društva Rapalska meja kot strokovnega sodelavca.

Projekt »Dediščina vojnega obdobja 20. stoletja« sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Vreme

TOR
SRE
ČET

19 / 32 °C

21 / 33 °C

19 / 31 °C

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija