NAGRADNA IGRA 7. del

NAGRADNA IGRA 7. del

Torek, 06. september 2016
Zdaj že vemo, da se je s premikanjem Afriške plošče proti severu začela Alpska orogeneza.

Najprej se je na našem ozemlju izoblikovala guba in nato postopno nastajanje dinarskih narivov, ki so bili narinjeni iz smeri SZ proti JV. Na območju Idrije imamo v bazi kamnine Hrušiškega pokrova, nato si sledijo Koševniška, Čekovniška in Kanomeljska vmesna luska in na vrhu še kamnine Trnovskega pokrova.
Kot rečeno, se je pred narivanjem oblikovala guba, ki se je ponekod prevrnila (podobno kot val na morju). Zato so se kamnine v spodnjem delu prevrnjene gube obrnile »na glavo« in tako imamo v nekaterih delih in območjih kamnine v t.i. inverzni legi (obrnjene na glavo oziroma si sledijo navzgor od najmlajših proti starejšim, kar seveda ni mogoče). Ta narivna struktura se nadaljuje skozi celotno JZ Slovenijo vse do Istre, ki predstavlja avtohtono podlago tega dela Slovenije.
Izračunani premik znotraj celotnega dela narivnega sistema je 65,7 km, ocenjeni premik Trnovskega pokrova pa je 29 km (če upoštevamo še gubanje pa 32 km - Placer, 1981).
Dinarsko narivanje je trajalo še v obdobju oligocena. To pa vemo, ker se na vrhu vsake narivne enote pojavlja paleocensko-eocenski fliš, torej je logično, da so narivi mlajši od eocena. Ozemlje je nato v obdobju miocena zajelo še Južnoalpsko narivanje iz smeri severa proti jugu, ki je deformiralo predhodne dinarske narive in druge strukture.

V času paleogena se je izoblikoval Periadriatski prelomni sistem, vzdolž katerega se je območje vzhodno od nas iztiskalo proti vzhodu, ozemlje se je posedalo in nastal je Panonski bazen. Do spremembe pa je prišlo na prehodu med miocenom in pliocenom pred 6 milijoni let, ko se je to bočno iztiskanje prenehalo ina nastale so močni tlačni pogoji približno v smeri sever-jug. Poleg tega se je na tem prehodu začela tudi protiurna rotacija Jadranske mikroplošče (mikroplošča je bila do mezozoika del Afriške plošče, od takrat pa rotira protiurno in se vriva v Evroazijsko ploščo). In tako stanje je še danes.

Zaradi takih napetosti v Zemljini skorji, ki so posledica potovanja Afriške plošče proti severu in protiurne rotacije Jadranske mikroplošče so bili predhodno Dinarski prelomi, vzdolž katerih so se zgodili normalni premiki, od miocena dalje desnozmično reaktivirani. Med dinarske prelome uvrščamo tudi Idrijski prelom, ki je desnozmični in vzdolž katerega ocenjeni desni zmik znaša 2500 m (Mlakar, 1964). Kaj pomeni desnozmični prelom? V tem primeru se točke, ki so na drugi strani preloma, premaknejo desno.

Torej je današnji izgled idrijskega ozemlja predvsem zasluga t.i. tektonike plošč v obdobju kenozoika (gubanje, narivanje in zmikanje vzdolž Dinarskih prelomov). Poleg teh procesov so začeli delovati tudi eksogeni (zunanji) dejavniki  preoblikovanja površja (preperevanje, odnašanje kamnin, ipd.) ki so dokončno oblikovali površje idrijskega, kot ga opazujemo danes.

S pomočjo zunanjega preoblikovanja zemljinega površja so nastala tektonska okna, ki jih je pri nas kar nekaj. Rekli boste, kaj pa je zdaj to? Tektonsko okno pa nastane, če v neki dolini npr. reka odnese vse kamnine zgornjega pokrova in na plano pogledajo kamnine spodnjega pokrova. V primeru tektonskega okna imamo spodaj mlajše kamnine in na vrhu starejše kamnine, te starejše kamnine popolnoma obkrožajo spodaj ležeče mlajše kamnine, kar pa seveda zopet ni mogoče, razen, če so bile kamnine narinjene na mlajše. Tako, zdaj vemo tudi, kaj je tektonsko okno.


Še zadnje geološko vprašanje tokratnega Geološkega popotovanja po Geoparku Idrija se glasi: kako imenujemo večjo narivno kamninsko grudo, ki prekrije mlajše kamnine (e.g. Hrušiški, Trnovski, ipd.)



                                    REŠITEV 7. dela:  P _ _ _ _ 7

(rešitev je beseda s 6 črkami; zadnja črka v rešitvi vam da četrto črko v drugi  besedi gesla (označeno s 7)

                         GESLO:    _ _    _ _ _ 7 _ _ _    _ _    I _ _ I _ _

Več o nagradni igri in posameznih epizodah si preberite TUKAJ.


Model pomiocenske tektonike po Vrabec in Fodor, 2006. Prikazuje približno lokacijo točke, okoli katere se v protiurni smeri vrti Jadranska mikroplošča (RIGID ADRIA). Na severu Italije imamo tako narivanje, v Dinaridih imamo narive vezane na desno zmične prelome (idrijski prelom – Idrija Fault) , vzdolž Periadriatske prelomne cone pa zopet zmične deformacije (Periadriatic fault). V klinu med Periadriatskim prelomnim sistemom, Dinaridi in Panonskim bazenom so nastale Posavske gube (Sava Folds).


Vzdolž Idrijskega preloma se je izoblikovala izrazita dolina, ki je vidna celo na satelitskih posnetkih.


Tektonsko okno Strug. Čisto na vrhu so spodnjekredne kamnine, spodaj pa paleocensko-eocenski fliš in pod njim zgornje kredni apnenci. Ker spodnjekredni apnenci popolnoma obkrožajo najmlajše flišne kamnine (pozicijsko pa so nad njimi), to imenujemo tektonsko okno. Je pa veliko, kr dober del doline Idrijce od Divjega jezera do plezališča Strug je t.i. tektonsko okno.

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Vreme

NED
PON
TOR

/ °C

/ °C

/ °C

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija