Flora in fauna

Evropsko in svetovno pomembni znanstveniki, ki so v Idrijo prihajali zaradi rudnika niso raziskovali le geologije, temveč tudi botaniko. V Idriji so postavili temelj naravoslovja na Slovenskem. Poznavanje rastlinstva in živalstva  v okolice Idrije ima že dolgo tradicijo, vse od prvega na Slovenskem delujočega botanika P. A. Mattiolia v 16. stoletju, ki so mu sledili J.  Scopoli,  B. Hacquet, F. Hladnik, H. Freyer.

Svet, na katerem se razprostirajo idrijski gozdovi, leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu in pomeni prehod med Vzhodnimi Alpami in Dinarskim gorstvom. Fitogeografsko in geomorfološko pa se vendarle bolj navezuje na dinarski kakor na alpski gorski sistem. (Kordiš, 1986: Idrijski gozdovi skozi stoletja).

Osrednja gozdna združba na Idrijskem je dinarski jelovo-bukov gozd (Omphalodo Fagetum, Abieti-Fagetum dinaricum) v višinskem pasu od (400) 500 m do 1250 m. Gozd je dobro ohranjen, še posebej v krajinskem parku zgornja Idrijca, kjer je na Bukovem vrhu tudi pragozdni ostanek Bukov vrh. Gozdovi so po številu praprotnic in cvetnic zelo bogati. Med evropsko pomembne habitatne tipe sodi rastje na suhih in polsuhih traviščih z mnogimi zavarovanimi kukavičevkami, ter združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč. Posebno pozornost in varstvo si zaslužijo mokrotni travniki in nizkobarjanske združbe.

Dinarski gozd v Krajinskem parku, spodaj je Dolina Idrijce v ozadju Golaki

Na območju Geoparka Idrija uspeva več kot 25 znamenitih vrst, okoli 60 zavarovanih in  več kot 70 iz rdečega seznama RS (Dakskobler et al., 2010).

Območja s posebej vrednim in ogroženim rastjem in rastlinstvom so Hudournik, povirje Gačnika, povirje Idrijce in Belce, Sončni rob, Idrijska Bela, soteska Strug, Divje jezero, Kendove robe in Jelenk, travniki v zaselku Češnjice  in kmetije Ljubevč pri Idriji, barje Šebalk z okoliškimi travniki pri Godoviču ter gozdovi in travniki od Javornika do Križne Gore.  Pozornost si ne zaslužijo samo zavarovane rastline. Enako pomembne so tudi redke in nenavadne za naš kraj. Še bolj pomembno pa je ravnovesje med njimi, kajti le skupno varovanje vseh z njihovim okoljem pogojuje njihov nadaljnji obstoj.

Kranjski volčič Tevje

 

Avrikelj Blagajev volčin (Daphne blagayana)

Idrijski gozdovi so del Trnovskega gozda, ki se drži sklenjenih gozdnih kompleksov tja do hrvaških gozdov. Tako se tu pojavljajo, živijo in celo tudi množijo vrste velikih sesalcev (medved, volk, kuna, vidra, divje mačke, jeleni, srnjad, divji prašiči…) ter vrste drobnih sesalcev (polh in drugi glodalci, ježi, rovke, netopirji,…). Med naseljenimi vrstami je zanimiv v 19. stoletju iztrebljeni ris, ki se je najprej dobro množil, v zadnjih 10 do 15 letih pa populacija močno upada, tako da mu zopet grozi izumrtje.  Drugi naseljeni je gams, ki živi v območju skalovitih grebenov in grap ter planotastih prisoj.

Temelj za proučevanje vretenčarjev predstavlja delo Idrijčana Henrika Freyerja iz leta 1842 (Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilen und Fische). Pol stoletja mlajši, nič manj zanimiv ni popis rib soškega porečja, delo Juliusa Glowackega, profesorja naravoslovja, rojenega v Idriji, leta 1846. Obe deli sta zelo zanimivi, ker omogočata primerjavo s stanjem danes. Podobno primerjavo omogoča preučevanje ptic na Kranjskem z navedbami Idrije.

Izjemne drevesne vrste:

Dobov drevored

Nahaja se na Poti ob Rakah, zasajen ob pozidavi Rak, leta 1770.  Dob (Quercus robur) je vrsta hrasta.

Jesen ob Rakah

Veliki jesen (Fraxinus excelsior) ob Rakah je največji  tovrstni ohranjeni jesen pri nas.

Kačja smreka, Godovič

Posebna genetska oblika smreke Picea excelosa form. Virgata.

Ivanškova lipa

Stara lipa  (Tilia platyphyllos)  izjemnih dimenzij, ena najdebelejših v zahodni Sloveniji, krajevna zanimivost.

Ekosistemi

Bukov vrh

Združba  dinarskega gozda, jelke in bukve z gozdnim značajem na severnem obrobju Trnovskega gozda (naravni rezervat). Ni primeren za prezentacijo.

Šebaljski bajer z območjem Potočna

Z območja Potočna so zajezene vode za Šebalski bajer. Potočna je rastišče redke orhideje Loeselove grezovke (Liparis loeselii).

Mlaka v Ivanjih dolinah

Značilen vaški kal, ki predstavlja redek ekosistem z bogato nevretenčarsko favno.

Kal za Ivanškovo dolino

Značilen kal v okviru domačije, redek ekosistem, življenjski prostor ogroženih in zavarovanih živalskih vrst. Kal napajajo meteorne vode. Zaradi stalnega vzdrževanja in uporabe so brežine neporaščene. V kalu živijo različne vrste dvoživk (Rana sp. in Triturus sp.), številni so tudi kačji pastirji (Odonata).

Vreme

NED
PON
TOR

12 / 29 °C

13 / 28 °C

13 / 27 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija