Kraški in hidrološki pojavi

Bogato razviti in večkrat tudi nekoliko posebni kraški pojavi na Idrijskem, so odraz zapletene kameninske sestave ter tektonske in morfološko razčlenjenosti močno razgibanega idrijskega sveta. V širšem pogledu lahko razčlenimo kras na Idrijskem na visoki kras in na osameli kras (osmljeni kras), ki zajema ostali »nekraški« svet na Idrijskem (Čar, 2010).


Visoki kras zajema območje Pevca, Idrijskega Loga, Zadloga, osrednji del Črnovrške planote, Predgriž in Lom ter godoviški del  Hotenjskega podolja. Proti jugu in zahodu se nadaljuje v obrobju Trnovskega gozda, Javorniku in Hrušici. Zaradi geoloških razmer prehaja visoki kras na drugi strani doline Idrijce v plitvejši apnenčev kras Zagrebenca, Gladkih skal in doline Nikove. V geološkem pogledu gradijo visoki kras in plitvejši apnenčasti kras spodnje in zgornjekredni apnenci Koševniške krovne luske in zgornjekredni rudistni apnenec Hrušiškega pokrova, ki pogleda na dan v Bevkovem tektonskem oknu in tektonskem oknu Strug. Za Visoki kras so značilne globoko zakrasele karbonatne kamnine, predvsem apnenci, z vsemi značilnostmi klasičnega krasa. Na površini najdemo v različnih geoloških strukturah številne vrtače (Čar, 2001), v podzemlju pa globoka brezna, tu in tam subhorizontalne krajše jame, na narivnih obrobjih pa krajše ponikalnice in požiralnike ('zakriti kras'). Omenimo le 400 m globoko Habečkovo brezno, znameniti bruhalnik Divje jezero in močne Podrotejske izvire.

 
Bruhajoče Divje jezero

Ves preostali del Idrijskega ozemlja, kjer ni razvit visoki kras, prištevamo v formalnem pogledu med »nekraški» svet, vendar najdemo tudi tu posamezne ali skupine kraških pojavov, ki jih prištevamo osamelemu krasu. Ponavadi je razvit v različno starih apnencih in dolomitih sredi neprepustnih kamnin (skrilavci, kremenovi peščenjaki, itd). Obseg in razvitost kraških pojavov sta odvisna od geoloških danosti, in sicer petrografskega značaja kamnin, velikost golice, debeline prepustnih kamnin, tektonike, hidroloških pogojev in podnebnih razmer. Osameli kras je v večjem obsegu značilno razvit na Krnicah, Ledinski planoti, Vojskarski planoti in Srednji Kanomlji.

 

Dolina Idrijce

Celotna dolina je zelo ozka in ponekod težko dostopna soteska, s strmimi pobočji. V dolini rastejo številne zanimive rastlinske vrste med katerimi so tudi zavarovane in ogrožene V dolini je več zgodovinskih in tehničnih spomenikov.

Stičišče dolin Idrijce (levo spodaj) in Belce (desno zgoraj)

Dolina Belce

Dolina Belce je ozka, debrska dolina, potekajoča v dinarski smeri. Nad dnom doline se vzpenjajo zelo strma pobočja, na desni strani so to marsikje navpične in previsne stene. V dolini najdemo številne botanične zanimivosti. Tu živi potočna postrv. V dolini je več tehniških spomenikov.

 Suha Idrijca

Predstavlja spodnji del Črnega potoka, ki je hudourniški potok in se naceja iz neznatnih močil v Zgornji Idrijci. Večino leta je slabo vodnat in v zgornjem delu večina leta suh. To je poseben tip struge po plastnatosti, ki se je oblikovala na kontaktu dolomita in apnenca. Pod prelomom se nadaljuje soteska Suhe Idrijce. Tu vidimo še plastnati dolomit, t.i. prehodni dolomit (od cordevola navzgor), ki se lahko bočno menjuje z apnencem julske starosti z algo Clypeina besici. 

Gačnik

Potok Gačnik, desni pritok Trebušice, s slapovi in profili zg.triasnih kamnin ter fosilnimi školjkami Myophora in Pachycardia, fosilnim kamnovrtom Solenomorphora ter močvirnimi travniki.

Izviri v Podroteji

Kraški izvir leži v bližini sotočja Idrijce in Zale. Voda je zajeta za vodooskrbo mesta.

Izviri v Podroteji Divji potok

Divji potok

Na levem bregu Idrijce nad klavžami je močan tektonski izvir Divji potok. Izvir prihaja na dan na nadmorski višini 737 m iz velike razpoke v dolomitu.

Bučke

V strugi nad lajštom se nahajajo naravne vodne kotlice ali bučke. Kotlice nastajajo v kamninah z vložki mehkejših delov, ki jih voda z lahkoto odnaša. Krožeča voda z njimi drgne ob kamnino. Prvotna luknja se širi in poglablja, dokler ne nastanejo do več metrov globoke vdolbine.

Slap pri Bizjakovem mlinu

Slap na Črni, levem pritoku Poljanske Sore pri Podklancu.

Ponor in soteska V Klamah

Težko prehodna soteska v Klamah se nahaja znotraj Kanomeljskega trojnega tektonskega okna. V bližini poteka Idrijski prelom. V požiralnik ob nizkih vodah izginja Kanomljica.

Anžičkove, Pagonove ponikve

Anžičkove in Pagonove ponikve


Tipičen primer ponikalnic na dolomitu, del kompleksnega geografskega naravnega območja, 
redek ekosistem, življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

 Izvir pri Šinkovčevi žagi

Močan kraški izvir  je povezan z bližnjo jamo. 

Jama nad Kobilo

Vodoravna jama, ki je tudi je bruhalnik; po deževju buči iz nje mogočen, pršeč slap vode, ki se izliva v Idrijco.

Habečkov brezen

Najgloblje brezno v Idrijski občini (400m), redkost zaradi naravnega mosta na vhodu in izvirov v breznu.  Z barvanjem voda so ugotovili, da vode iz brezna odtekajo proti izvirom pri Podoroteji in Divjem jezeru.

Snežna jama pod Štrangelom

Stopnjasto, poševno brezno. Občasno se uporablja za obiske. 

Kalarjev ledenik

Jama je globoka 45 m, spodaj ima razširjen prostor, v katerem je celo leto led, ki so ga nekoč izkoriščali.

Matjaževe kamre

Skupaj z reko Sovro, predstavlja speleološki objekt regionalnega pomena.  So ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla Sora. Je življenjski prostor redkih in zavarovanih jamskih živali, in paleolitska postojanka.

Zadlog

Zadlog je posebno kraško polje, izoblikovano v celoti na dolomitu. Tu se razprostirajo vlažni travniki z značilno vegetacijo in favno.

Zadlog

Vreme

TOR
SRE
ČET

-3 / 9 °C

-3 / 8 °C

1 / 6 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija