Geologija

Idrijsko hribovje (zahodna Slovenija) ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati v geološkem pogledu tudi eno najbolje raziskanih v Sloveniji. Najstarejše kamnine so čez 300 milijonov let stari temnosivi skrilavci in peščenjaki karbonske starosti. Nekoliko mlajši so kremenovi peščenjaki, dolomiti in s fosili bogati apnenci iz permskega obdobja. Sledijo pisano razvite kamnine skitske starosti iz najnižjega dela triasa. Dolomiti, laporovci in različni apnenci so najpogostejše kamnine tega obdobja. Prekrivajo obsežne predele idrijskega ozemlja. Tudi slabo plastnati anizijski dolomit in konglomerat sta zelo pogosti kamnini. V njem so oblikovana strma pobočja prekrita s plitvo, slabo rodovitno preperino. Sledilo je zelo dramatično obdobje geološke zgodovine idrijskega ozemlja. V začetku zgornjega anizija so se pričela obsežna premikanja v okviru Idrijske srednjetriasne normalne tektonske faze. Na idrijskem ozemlju je nastalo več brazdastih tektonskih jarkov (aulakogeni) v smeri vzhod-zahod. V enem izmed njih, v tako imenovanem Rudiščnem brazdastem jarku,  je nastalo tudi svetovno znano idrijsko živosrebrovo rudišče. Ob močnih normalnih prelomih z vertikalno komponento premikov od 600 do 900 m, so bili posamezni bloki dvignjeni, drugi pa so zaostajali ali pa so spuščeni. Na dvignjenih blokih je bilo erodiranih okrog 750 m plasti.  Odstranjene so anizijske, skitske, permske in delno karbonske kamnine tako, da ležijo na nekaterih blokih v rudišču neposredno na erodiranih karbonskih klastitih različne srednjetriasne ladinijske kamnine. V končni fazi razvoja Idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka je celotno območje prekrilo močvirje, kjer so nastajale z organskim materialom bogate zgornjeladinijske kamnine z lokalnim imenom 'plasti skonca'. Ob globokih prelomih so pritekale hidrotermalne raztopine bogate z živim srebrom. Na svoji poti proti površju so prepojile vse starejše plasti od karbona do starejših ladinijskih kamnin. Nastale so različne, tudi zelo bogate epigenetske cinabaritne rude. Delno pa so se bogate cinabaritne raztopine in cinabaritni geli izlivali neposredno v močvirje. Nastale so izredno bogate (do 78% Hg) neobičajne singenetske sedimentne cinabaritne rude. Zaključno obdobje ladinijskih tektonskih dogajanj je spremljalo obsežno  vulkansko delovanje z izlivi diabaza in keratofirja.

Epigenetsko orudenje Edinstvena sinsedimenta cinabaritna ruda

Po umiritvi srednjetriasnih tektonskih dogajanj so se na celotnem idrijskem ozemlju začele odlagati karnijske plasti z različki kremenovih konglomeratov in peščenjakov, veliko je tudi apnencev in belega dolomita. V noriju in retiju je nastajal pogostno stromatolitni in onkolitni dolomit, tako imenovan 'glavni dolomit', z redkimi apnenčevimi vložki. Jurske apnence in dolomite dobimo le na Trnovskem gozdu, južno od našega ozemlja. Sledijo bolj ali manj plastnati organogeni, spodnje in zgornjekredni apnenci. Sedimentacija se na idrijskem  ozemlju zaključi s paleocensko-eocenskimi flišnimi kamninami, ki so stare 'le' okrog 60 milijonov let.

Onkolitni dolomit Zgornje kredni rudistni apnenec

Zaradi obsežnih posledic terciarne  tektonike opisanega normalnega stratigrafskega zaporedja kamnin na Idrijskem nikjer ne najdemo. Pri konvergenci Evrazijske in Afriške plošče, oziroma podrivanja Jadranske mikroplošče pod Evrazijski kontinent v terciarju, sta se na prostoru Slovenije oblikovali dve veliki geotektonski enoti. Zahodni in osrednji del Slovenije prištevamo Zunanjim Dinaridom, ki proti vzhodu postopno prehajajo v Notranje Dinaride, severozahodni del Slovenije pa gradijo Južne Alpe, ki so od severa narinjene proti jugu na Zunanje Dinaride. Obe geotektonski enoti sta zgrajeni iz obsežnih, litostratigrafsko zapleteno sestavljenih, narivnih enot.

Idrijsko ozemlje  je del Zunanjih Dinaridov in ima zato značilno narivno zgradbo. Razvila se je iz velike polegle gube. Plasti zgornjega krila imajo seveda inverzno lego. Zaradi nadaljnjih premikanj pa je bila guba razrezana na posamezne velike pokrove in vmesne krovne luske, ki so se ob narivnih ploskvah premikala proti jugozahodu, lahko tudi za več deset kilometrov. V globlji podlagi celotnega idrijskega ozemlja leži Hrušiški pokrov, iz kamnin od karbona do paleocensko – eocenskega fliša v normalni legi. Na Hrušiški pokrov je narinjena Koševniška vmesna krovna luska. Gradijo jo kamnine spodnje in zgornje krede prav tako v normalni legi. Sledijo delno normalno delno inverzno ležeče plasti zgornjetriasnega norijsko – retijskega dolomita Čekovniške vmesne krovne luske. Prekrivajo jo inverzno ležeče karbonske, permske, skitske, ladinijske in karnijske kamnine Kanomeljske vmesne krovne luske.  Najvišje ležeča narivna enota je  Trnovski pokrov, ki je sestavljen iz dveh narivnih grud. Spodnjo imenujemo Idrijska krovna gruda. Sestavljajo jo plasti od karbona do norija in retija v normalni legi in delno inverzni legi. V njenem okviru se nahaja idrijsko živosrebrovo rudišče. Zgornjo narivno enoto imenujemo Tičenska krovna gruda. Zgrajena je iz kamnin  od spodnjega skita do eocenskega fliša v normalnem zaporedju.

Posledica narivanja in današnjega stanja erozije so poleg obsežnih izravnav tudi velika tektonska okna, ki ležijo v globoko vrezanih dolinah. V soteski Idrijce leži enojno tektonsko okno Strug, v grapi Nikove pa enojno Bevkovo tektonsko okno. Redek fenomen v južnoalpskem prostoru predstavljata  trojni tektonski okni v Bratuševi grapi in Zgornji Kanomlji.  Tu so pod Kanomeljsko vmesno krovno lusko razgaljene še plasti Čekovniške in Koševniške vmesne krovne luske ter kamnine Hrušiškega pokrova.

Od številnih prelomov omenimo le dva največja. Znameniti Idrijski prelom, ki seka celotno Slovenijo in je lepo viden tudi na satelitskih posnetkih. Pri Idriji se na njega priključi prav tako močan regionalni Zalin prelom. Oba preloma sta bila v začetni fazi oblikovana kot normalna preloma z vertikalno komponenti vsaj 350 do 400 m. Zaradi spremembe napetostnih razmer sta se kasneje preoblikovala v zmična preloma. Horizontalna komponenta premika ob Idrijskem prelomu je okrog 2500 metrov.

 

Idrijsko rudišče

Kompleksen geološki pojav z živosrebrovim orudenjem, kjer je glavni rudni mineral cinabarit. Gradijo ga karbonske, permske, skitske, anizijske, ladinijske in karnijske kamnine. Posebnost idrijskega rudišča so bogate sedimentne rude in samorodno živo srebro.

Edinstvena sinsedimentna cinabaritna ruda Kapljica samorodnega živega srebra v karbonskem skrilavcu

Antonijev rov

Antonijev rov je ohranjen najstarejši del rudišča, ki  je  po zaprtju rudnika še ostal dostopen. V njem so ohranjeni izjemni geološki pojavi s samorodnim živim srebrom orudene karbonske kamnine, srednjetriasna erozijska diskordanca,  sedimentna in koralna ruda. Predstavljene so metode odkopavanja rude skozi zgodovino.

Antonijev rov 1 Antonijev rov 2

 

Divje jezero

Divje jezero predstavlja kompleksen geološki, geomorfološki  in hidrološki naravni pojav, saj je jama, izvir in jezero obenem. Na strmih in hladnih pobočjih uspeva alpska flora (slovenski endemit (Primula carniolica), v jami živi človeška ribica (Proteus anguinus), edini evropski jamski vretenčar. Mednarodni zgodovinski pomen je vezan na slavne raziskovalce, kot sta bila Scopoli in  Hacquet, vsestranska raziskovalca, ki sta bila sicer zdravnika v rudniku živega srebra v Idriji. Urejen je kot muzej v naravi.

Pogled na Idrijski prelom s Kanomeljskega razpotja 

Idrijski prelom


Idrijski prelom  je eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru, ki seka celotno Slovenijo, se proti severovzhodu nadaljuje v Italiji, proti jugovzhodu pa na Hrvaško. Dogajanja ob Idrijskem prelomu so povezana tudi z idrijskim rudiščem, ki je bil ob njem odrezan in premaknjen. V širši prelomni coni  so nastali  številni potresi. Imenitni pogledi na prelomno cono se odpirajo iz Kanomeljskega Razpotja in Hudournika na Vojskarski planoti.

Zalin prelom, Podroteja

Izrazita in morfološko izstopajoča prelomna cona, ki loči najrazličnejše kamnine. Prelomna cona je neposredno vidna na številnih lokacijah.  Ima pomembno vlogo pri oblikovanju morfologije terena v okolici Idrije.

Bevkovo tektonsko okno

V podlagi enojnega tektonskega okna ležijo zgornjekredni rudistni apnenci, ki so zgoraj omejeni z erozijsko diskordanco nad katero ležijo eocensko paleocenske flišne kamnine.

Enojno tektonsko okno Strug

V dnu okna izdanjajo zgornjekredni apnenci in paleocenske  eocenske flišne kamnine Hrušiškega pokrova, nad njimi pa leži narinjena plošča spodnje in zgornjekrednega apnenca. Tu je rastišče kranjskega jegliča (Primula carniolica).

Kanomeljsko trojno tektonsko okno

Trojno tektonsko okno s tremi narivnicami, ki strukturno ločijo štiri narivne enote. Morfološko in tektonsko kompleksen pojav regionalnega pomena, s površino 1,8 km2.


Bratuševo trojno tektonsko okno

V Bratušovem tektonskem oknu opazujemo tri narivne pakete kamnin, ki ležijo drug nad drugim.  Najgloblje ležijo najmlajše  eocenske flišne kamnine, najvišje izdanjajo  najstarejši  karbonski skrilavci.

Tolmuni na Idrijci v Kramaršci

Kramaršca

Okrog 200 m dolga soteska v Zgornji Idrijci z zelo ozkim vhodom, deloma neprehodna. Voda je v soteski izoblikovala več slapičev in tolmunov. Visoke stene gradi zg. triasni neplastnati zrnat dolomit. Območje seka več prelomov v smeri S-J. Rastišče avriklja (Primula auricula), kranjskega (Primula carniolica) in idrijskega jegliča (Primula x venusta).

Bedrova grapa

Slikovita soteska s slapiči in brzicami je tudi izjemna geološka lokaliteta. Viden je celoten profil zg. triasnih karnijskih plasti in del norijsko-retijskega (glavnega) dolomita. V klastičnih kamninah so številne sedimentacijske teksture ter ostanki karnijskih školjk (Myophoria in Pachycardia). Rastišča ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst.

Tratnikovi usadi

Razgaljene klastične julske plasti navzgor prehajajo v cordevolski dolomit. V zelenih in rdečih peščenjakih je pogost jaspis, fosili školjk Pachycardia rugosa HAUER, Myophoria kefersteini BITTNER in Lopha montiscaprilis KLIPSTEIN. Tudi dobro vidne, razgaljene zgubane inverzno ležeče plasti predstavljajo pri nas redek geološki fenomen.

Tratnikovi usadi Usadi V Gačniku Močvirje v Gačniku


Karnijski peščenjaki v Gačniku

Karnijski peščenjaki prehajajo mestoma v konglomerat z rdečimi jaspisi ter vložki gomoljastega apnenca. V apnencih najdemo fosilne ostanke školjk, ostrakodov, koral, bodic morskih ježkov, alg in redke ostanke kopenskih rastlin. Pod neporaščenimi peščenimi griči in grebeni so mokrišča.

Ladinijske plasti

Menjavanje  tufskih glinavcev in laporovcev ter gomoljastih silificiranih apnencev. Tu je bilo najdenih več dobro ohranjenih amonitov.

Diabaz

Golica bazalta s kalcitnimi mandeljni in bazaltno brečo (reče in zelene barve), ki pričajo o vulkanskem delovanju pred 230 mio let.

 Mandljasti diabazLadinijske plasti pod Rižnikarjem

Vulkanske in piroklastične kamnine, Pisance

Okolico kmetije Pisance gradijo vijolični, rdeči in travnato zeleni tufi in tufiti z vložki diabazov ter diabaznih breč.

Piroklastične kamnine v bližini Pisanc

Odtisi stopinj zgornje triasnih živali, Medvedje Brdo

Fosilne stopinje neznanega reptila.  Odtisi se nahajajo na skoraj horizontalni plastnati površini zgornjetriasnega norijsko-retijskega 'glavnega' dolomita. Vidno je zaporedje petih stopinj.

Megalodontidne školjke, Knipajz

Profil karnijskih plasti (glinavci in peščenjaki) iz jula-tuvala, vmesni horizont med julom in tuvalom, s številnimi ostanki megalodontidnih školjk Triadomegalodon idrianus.

Megalodontidni apnenec

Zg. Kredni rudistni apnenec


Fosilni ostanki rudistnih školjk v plastnatem rudistnem apnencu zgornjekredne starosti.

Morene, Hudo polje

Izrazit čelni morenski nasip, visok 5 do 10 m, domnevno z viška würmske poledenitve. V čelnem nasipu je precejšna golica, ki kaže strukturo morenskega nasipa. Prevladuje droben grušč, pomešan z večjimi bloki in drobnim kašastim gradivom.

Trohova ravan

Obsežna suha dolina s periglacialnim drobirjem, značilna aluvialna vrtača. Botanična lokaliteta (Gentiana clusii, Lilium bulbiferum).

Uvala in skalni samotarji, Kočevše

Skalna samotarja,  iz anizijskega dolomita v uvali, ki je za več metrov kraško poglobljena.vojsko

Babji zob

Skalni samotar je več metrov visok dolomitni stolp v dolini Belce.

Tomaževa miza

Tomaževa miza pozimi Tomaževa miza

Velika "kamnita miza", sestavljena iz debele kamnite plošče, ki se nahaja na ožjem kamnitem stebru, tektonsko in erozijsko pogojena.

Vreme

NED
PON
TOR

12 / 29 °C

13 / 28 °C

13 / 27 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija