Geopark Idrija

Območje Geoparka Idrija zavzema celotno občino Idrija, ki leži v zahodni Sloveniji, natančneje v Zahodnem predalpskem hribovju. Še natančneje ga lahko umestimo v območje Idrijsko-Cerkljanskega hribovja.

Velikost: 294 km2

Število prebivalstva: 11.800

Povprečna nadmorska višina: 746,4 m

- Geomorfologija

- Geologija

- Vodovje

- Podnebje

- Prst

- Rastje

- Prebivalstvo

- Gospodarstvo

- Turizem

- Promet


Geomorfologija

Območje Geoparka Idrija je geomorfološko izredno pestro. Občudujemo lahko visoke kraške planote, ki nimajo površinsko tekočih voda, presenečajo z jamami, brezni in vrtačami. Ležijo na nadmorski višini od 650 do 800 metrov; le Vojskarska planota je visoka do 1.100 metrov. Iz kraških planot se teren strmo spušča proti ozkim rečnim dolinam.

V zahodnem delu Geoparka Idrija najdemo osameli kras na Vojskarski planoti, v okolici Čekovnika ter na območju Krnic in Šebrelj.

Na vzhodu se razprostirajo Ledinska, Vrsniška, Dolska in Zavraška planota, ki spadajo v Rovtarsko hribovje. Površinsko tekočih voda ni, površinski kraški pojavi so zelo redki. Najpogostejši kraški pojavi so vrtače.

Najbolj izrazit kras pa najdemo v južnem delu Geoparka Idrija, kjer na Črnovrški in Zadloški planoti že na prvi pogled opazimo izrazite vrtače; poleg tega so na tem območju izredno zanimiva brezna in jame. Najbolj zanimiva kraška pojava sta več kot 900 metrov dolgo Habečkovo brezno in ogromen vhod v Golobejo jamo sredi gozda pri Predgrižah.

Planote med seboj ločujejo ozke in globoke rečne doline. Fluvialni (rečni) relief je ob sotočjih ali večjih prodnatih nanosih ustvaril možnost za razvoj naselij: na sotočju Idrijce in Nikove je nastalo mesto Idrija, na sotočju Idrijce in Kanomljice Spodnja Idrija in na sotočju Idrijce in Belce Idrijska Bela.

 

Geologija

Na območju Geoparka Idrija prevladujejo kamnine iz srednjega zemeljskega veka (mezozoika), predvsem iz najstarejšega triasa. Na južnem obrobju zasledimo kamnine iz jure, v smeri proti Cerknemu pa najdemo tudi kamnine iz starega zemeljskega veka (paleozoika). Prevladujoči kamnini sta dolomit in apnenec, pogoste kamnine pa so še glinovec, meljevec z roženci in peščenjak.

Največja geološka posebnost je rudišče živega srebra, ki je (takoj za Almadenom) drugo največje živosrebrovo nahajališče na svetu po pridobljeni količini živega srebra.   Druga geološka posebnost pa so tektonska okna. V Kanomlji v Bratuševi grapi najdemo celo trojno tektonsko okno, kjer so pod idrijskim pokrovom razgaljeni čekovniški pokrov, koševniški pokrov in avtohtona podlaga.

Več o geologiji v Geoparku Idrija si lahko preberete tukaj

 

Vodovje

Glavni vodni tok Geoparka Idrija predstavlja reka Idrijca, dolga 48 kilometrov, z večjimi pritoki: Belca, Zala, Nikova, Kanomljica in Cerkniščica. Porečje reke Idrijce spada v povodje Jadranskega morja. Na njej najdemo tolmune in slapove, voda je dokaj čista. Izvira v Mrzli Rupi, na robu Vojskarske planote, tik pod razvodjem med Idrijco in Trebuščico (ki je tudi njen pritok), na nadmorski višini 960 metrov. Izliva se v Sočo, pri Mostu na Soči, na nadmorski višini 170 metrov.

Reka Idrijca ima prvi višek jeseni (novembra), drugega pa spomladi (aprila). Nižek je poleti (avgusta). Drugi nižek je pozimi (januarja), ki pa je precej manj izrazit. Ti podatki nam povedo, da ima reka dežno-snežni kontinentalni pretočni režim.

Največja hidrološka posebnost Geoparka Idrija je Divje jezero, ki leži med jezom pri Kobili in sotočjem Idrijce z Zalo, ob cesti od Idrije proti Idrijski Beli. Divje jezero leži na nadmorski višini 330 metrov. Je posebne vrste kraški izvir, ki mu po kraju Vaucluse pri Avignonu v Franciji, kjer so prvič opisali take vrste izvir, pravimo vokliški izvir. V Divje jezero priteka voda iz Idrijskega Loga, Koševnika, Črnovrške planote, morda iz dela Križne gore in Javornika, Mrzlega Loga, Široke doline, Kanjega Dola in Vodic. Zaledju Divjega jezera pripada 65 km2.

 

Podnebje

Za Geopark Idrija je značilna zelo vlažna klima alpskega in dinarskega višavja – zmernocelinsko podnebje. Povprečne oktobrske temperature so višje od aprilskih, značilen je submediteranski padavinski režim, povprečna letna količina padavin je od 1.300 do 2.800 milimetrov. Na tem območju pade približno 2.500 milimetrov padavin letno. Največ padavin je novembra (prvi višek), drugi višek padavin pa je spomladi. Najmanj padavin je pozimi (februarja) in poleti (julija). Pozimi je pogost pojav temperaturni obrat; hladen zrak z meglo se zadržuje na dnu kotlin, višjeležeča območja pa imajo toplo in jasno vreme.

 

Prst

Na dolomitni in apnenčasti podlagi so se razvile plitve in srednjegloboke rjave prsti. Ponekod je na dolomitih nastala tudi rendzina. Na pobočjih sta v večini rendzina in humusna sivorjava prst. V kraških vrtačah in drugih kotanjah je nastal psevdoglej ali pa kisla rjava prst s podzolom in psevdoglejem. Na kremenovih peščenjakih in tufih se je razvila kisla rjava prst.

 

Rastje

V Idrijskem hribovju prevladuje gozdna združba bukve in črnega gabra. Od gozdnih združb najdemo toploljubni gozd bukve in črnega gabra, jelovo-bukov gozd v otokih, gorski bukov gozd, bolj redek pa je kisloljubni gozd jelke in okroglolistne lakote. Gozd pokriva kar okrog 70 % vsega površja.

Med drevesi prevladujejo bukev, črni gaber, smreka, jelka, hrast, pravi kostanj, gorski javor in veliki jesen.

Posebnosti Geoparka Idrija so blagajev volčin, alpska mastnica, dlakavi sleč, navadna slejka, dvocvetna vijolica, kranjski volčič, tevje, avrikelj, maslenica, idrijski jeglič, alpski zvonček, rjasti sleč, šmarnica, netresk, velika mrtva kopriva idr.

 

Prebivalstvo

V zadnjih letih je na območju Geoparka Idrija prisoten stalen trend rahlega upadanja števila prebivalcev. Na trenutno negativno rast prebivalstva vpliva predvsem negativni naravni prirastek, deloma pa tudi odseljevanje prebivalcev iz občine. 

Povprečna gostota poselitve v geoparku je redka, saj znaša slabih 41 prebivalcev/km2, kar je več kot enkrat manj od slovenskega povprečja (Slovenija: 97 prebivalcev/km2). Najgosteje poseljen del občine je v dolini reke Idrijce, kjer se nahajata največji naselji na območju geoparka, to sta Idrija in Spodnja Idrija. Naselji sta izrazito urbani, saj tu živi 63% vsega prebivalstva občine. Vsa ostala naselja, ki po večini ležijo na hribovitem območju občine, so precej manjša. Tu je tudi gostota poselitve manjša. Najredkeje poseljen je jugozahodni in južni del območja geoparka.

 

Gospodarstvo

Zgodovina Idrije je že od rojstva mesta zaznamovana z rudarstvom. Zaradi najdbe živosrebrove rude je odročno območje dobilo prometno povezavo z večjimi mesti, glavno cesto skozi Zalo, Godovič in Logatec do Ljubljane, medtem ko za železnico ali avtocesto zaradi ozkih dolin ni prostora. Leta 1500 so odprli Antonijev rov, ki je danes odprt kot del turistične ponudbe. Izkopavanje rude je trajalo do leta 1987, ko se je začel postopek zapiranja rudnika živega srebra.

Po zaprtju rudnika si je Idrija kljub izgubi velikega podjetja hitro opomogla. Po letu 1975 so nastali obrati sodobne elektro- in kovinskopredelovalne industrije (Kolektor in Rotomatika) ter manjša podjetja. Oba velika koncerna precejšni delež proizvodnje izvažata v tujino. Poleg tega so na območju Geoparka Idrija velike zaloge lesa, kar pripomore k obstoju in razvoju lesne industrije (Iles v Spodnji Idriji), ki pa danes zaradi prenasičenosti trga s temi izdelki iz držav s cenejšo delovno silo (Slovaška, Poljska) ni preveč konkurenčna. 

Ena pomembnejših in bolj prepoznavnih obrti na Idrijskem je čipkarstvo. Klekljanje se je v Idriji začelo na koncu 17. stoletja in se razširilo na Cerkljansko, Trnovsko planoto, v Škofjeloško hribovje in Baško grapo. V času rudarjenja v Idriji so gospodinje klekljale, da je družina lažje preživela. Čipke so prodajali bogatim kmetom, cerkvam in tudi v tujino. Čipka je danes pomemben prepoznaven element Geoparka Idrija.

Kmetijstvo je bilo nekdaj precej razvito v višjih legah, na planotah, kljub velikim naklonom površja, hudim zimam in ne najbolj ugodni prsti. Danes se kmetijstvo v večini opušča, travniki in pašniki se zaraščajo. Večje kmetije so ostale le še na bolj ugodnih legah, mladi pa povečini odhajajo na delo v dolino ali večja mesta. Še največje dobičke danes kmetje ustvarjajo s prodajo mleka in mesa ter z gozdarstvom. Zadnje čase se spet uveljavlja konjereja, ovčjereja in čebelarstvo. Z letom 2004 smo vstopili v Evropsko unijo, ki ima ugodno kmetijsko politiko, ki finančno podpira kmetijstvo in tako ohranja poselitev in kulturno krajino na območjih, ki so slabša za kmetijstvo.

 

Turizem

Bogata tehniška in kulturna dediščina, ki jo je zapustil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji, skupaj z izjemno naravno dediščino daje dobro osnovo za uspešen razvoj turizma. Geopark Idrija ima zaradi mnogih naravnih, kulturnih, tehničnih in etnografskih zanimivosti veliko možnosti za razvoj.

V Idriji in njeni okolici si turisti lahko ogledajo zanimive tehniške spomenike, ki so posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Največje turistične zanimivosti v okolici Idrije so klavže, Divje jezero, kamšt, tehnični muzej, grad/muzej Gewerkenegg, Antonijev rov, idrijska rudarska hiša, prikaz nastajanja čipk in žlikrofov, partizanska tiskarna na Vojskem. V okolici Spodnje Idrije si lahko ogledamo kanomeljske klavže in Kendov dvorec. Idrija ima od leta 2011 tudi hotel Jožef. Po podatkih turističnega informacijskega centra v Idriji je turistični obisk največji v poletnih mesecih.

V višjeležečih predelih Geoparka Idrija prostrane naravne danosti dajejo dobre možnosti za rekreacijski turizem, v poletnih mesecih predvsem za kolesarjenje in pohodništvo. V zimskih mesecih so na Vojskarski in Črnovrški planoti ob ugodnih snežnih razmerah urejene proge za alpsko smučanje in proge za tek na smučeh.

 

Promet

Geopark ima zaradi reliefnih značilnosti malce bolj neugoden prometni položaj. Glavna in najbolj obremenjena cestna povezava preko območja je na novo obnovljena državna glavna cesta, na enem mestu tripasovnica, ki omogoča večje potovalne hitrosti. Ta na območje geoparka pripelje iz smeri Ljubljane skozi naselje Godovič, se spusti po ozki dolini reke Zale v Idrijo in nato po ozki dolini reke Idrijce nadaljuje v smeri Cerknega in Tolmina ter naprej proti Posočju. Ta prometnica ima na območju geoparka še tri pomembne odcepe državnih regionalnih cest (proti Ajdovščini, proti Žirem in skozi Kanomljo).

Na območje geoparka je možno dostopati tudi iz različnih smeri po ožjih lokalnih cestah, katerih cestna mreža po geoparku je zelo razvejana.

Dostop z vlakom ni mogoč, saj na območju ni zgrajenega železniškega omrežja. Najbližji železniški povezavi sta v Logatcu in Mostu na Soči. Najbližje letališče, državno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana na Brniku, je od območja oddaljeno približno 80 km. V bližini se nahaja še letališče Ronchi dei Legionari, v pokrajini Furlanija – Julijska krajina v Italiji, ki je od Geoparka Idrija prav tako oddaljeno 80 km.

Vreme

PET
SOB
NED

6 / 14 °C

7 / 14 °C

7 / 9 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija