NAGRADNA IGRA

Hleviška planina je ena izmed najlepših pohodniških/izletniških točk v Geoparku Idrija. Ni naključje, da ravno tam nastaja nova interpretacijska točka v Geoparku Idrija, saj je posebna tudi po geografski legi; leži namreč v sredini Geoparka Idrija.


Na otroškem »IGRIŠČU MED KAMNINAMI IN ROŽICAMI« so na enem mestu zbrane vse kamnine, ki jih lahko vidimo na povšju Geoparka Idrija. Te kamnine so umeščene med igrala; tako jih bodo otroci spoznavali na igriv način, odrasle pa bodo prav tako spodbudile, da si jih ogledate in se za kratek čas vrnete k Materi Zemlji.

Do otvoritve igrišča 11.9.2016 ob 11.00 na Hleviški planini bo potekala NAGRADNA IGRA z naslovom Geološko popotovanje po Geoparku Idrija s privlačnimi nagradami. Na spletni strani in na socialnih omrežjih bomo objavili osem epizod iz geološke zgodovine z vprašanjem. Črke v odgovoru na vsakokratno vprašanje bodo na koncu dale geslo, ki bo končna rešitev nagradne igre.

Spremljajte Geopark Idrija redno na socialnih omrežjih in spletni strani!

 

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 1.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 2.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 3.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 4.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 5.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 6.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 7.del

Geološko popotovanje po Geoparku Idrija - 8.del


                                       GESLO:          _ _    _ _ _ _ _ _ _    _ _    I _ _ I _ _


To geslo (rešitev) pošljite do sobote 10.9. na email: info@geopark-idrija.si in šli v žrebanje za privlačni nagrade na dan otvoritve igrišča, to je 11.9. ob 11.00 na Hleviški planini.


1.    nagrada: 3-dnevni izlet v Monte Amiato (Toscana) 13. do 15. oktobra 2016
2.    nagrada: kosilo za dve osebi v Koči na Hleviški planini
3.    nagrada: knjiga 70 Geoloških znamenitosti Slovenije
4.    nagrada: majica Očistimo gore
5.    nagrada: skodelica Zavarovalnice Triglav

Sponzorji nagradne igre so: Center za idrijsko dediščino – Geopark Idrija (Program Europe for Citizens), Planinsko društvo Idrija, Geološki zavod Slovenije, Zavarovalnica Triglav




GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 1. del

Pojdimo 360 do 252 milijonov v preteklost v karbon in perm. Karbon je izredno pomemben za geologijo kot za gospodarssko dejavnost na Zemlji. V podnožju novega nastajajočega Variskičnega gorstva, Rodopov in Urala so nastajala številna močvirja. Te je v presledkih preplavljalo morje in jih prekrivalo z usedlinami gline in peska  ter tako omogočilo ugodne razmere za nastanek premoga. Vse to je spremljalo vulkansko delovanje. Značilne usedline iz te dobe so glinasti skrilavci, laporji, konglomerati, peščenjaki. Tako je tudi v Geoparku Idrija. Živalstvo in rastlinstvo se je bujno razvijalo, saj je bila klima vlažna in topla. 
V permu se je prav tako dogajalo veliko tektonskega delovanja. Prevladovalo je kopno nad morjem in povzročalo velike klimatske spremembe. Na severni polobli je bila klima puščavka, življenjski pogoji niso bili ugodni in mnoge vrste in rodovi živih bitij so izumrli. Konec perma se zgodi 1. veliko izumrtje.

V Geoparku Idrija lahko iz sr. perma opazujemo čudovite značilno sive in rdeče obarvane peščenjake in konglomerate. Zanima nas, kako se imenuje mineral, ki kamnine obarva značilno rdeče?


                                                     REŠITEV 1. dela:    1 _ M _ _ _ _

                                    (prva črka v odgovoru je prva črka druge besede v geslu (označeno z 1)



                                                    GESLO:    _ _    1 _ _ _ _ _ _    _ _    I _ _ I _ _

 

 

Temnosivi skrilavi glinavec je tipična kamnina iz obdobja karbona

 

Rdeče obarvani skrilavi glinavci in meljevci iz srednjega perma t.i. Grodenske formacije  na Kanomeljskem razpotju.

 

Rdeča obarvanost kamnin iz srednjega perma je zasluga minerala železovega oksida oz. hematita.

 

 


 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA - 2. del

V času spodnjega triasa oz. natančneje skita, ki je trajal od 252 do 247 milijona let, je bilo na območju Slovenije morje. Idrijsko območje se je nahajalo na robu novo nastajajočega oceana Tetida. Vse kopno v takratnjem času je bilo skoncentirirano v superkontinentu Pangea, ki pa je takrat začela počasi razpadati.

Usedanje kamnin je bilo enotno na t.i. Slovenski karbonatni platformi - dolomiti, laporovci in različni apnenci so najpogostejše kamnine tega obdobja. Prekrivajo obsežne terene tako na Idrijskem (pobočja v dolini Kanomljice in Idrijce, Ledine, Vojsko) kot tudi Cerkljanskem (ozemlje okrog Želina).

Iz časa skita na več območjih v Geoparku Idrija najdemo kamnine, ki so sestavljene iz lupinastih zrn, velikih do 2 mm in zgrajena iz več ovojev okrog nekega jedra. Ta zrnca so nastala, ko se je neko jedro valilo sem ter tja po dnu morja, okoli pa se je nabiral material v ovojih. Ta zrna imenujemo OOIDI, fosilne najdemo v velikosti od 0,1 do 2 mm. Nas pa zanima, kako imenujemo kamnino, sestavljeno pretežno iz teh zrn?


                                              REŠITEV 2. dela:  O _ 2 _ T
         
                        (tretja črka v odgovoru je druga črka druge besede v geslu (označeno z 2)


                                  GESLO:    _ _    _ 2 _ _ _ _ _    _ _    I _ _ I _ _

 

V laporastih apnencih iz zg. skita so na območju Rejcovega griča vidne lepe breče, ki so se formirale v času usedanja plasti s podvodnimi plazovi

 

Ooidi (skozi lupo z 10-kratno povečavo). To so lupinasta zrna, velika do 2 mm in zgrajena iz več ovojev  okrog nekega jedra. Kamnino, sestavljeno pretežno iz teh zrn, imenujemo OOLIT.

 

 


 


GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 3. del


Potujemo v srednji trias, ki ga podrobneje delimo na anizij (spodnji del srednjega triasa) in ladinij (zgornji del srednjega triasa) in je trajal od 247 do 237 milijonov let.

V začetku anizija je bila sedimentacija še mirna, iz tega obdobja lahko pri nas opazujemo lep siv zrnat dolomit in dolomitne peščenjake in konglomerate. S koncem anizija so naše območje zajela obsežna tektonska premikanja, naše ozemlje se je začelo razpirati in vzdolž globokih prelomov so se posamezni bloki spuščali in drugi dvigali in iz njih je bilo odstranjenih okoli 750 m plasti. Te kamnine so se odlagale na ozemlju SZ od Idrije (Zavratec, Rebro, Dole, Veharše), kjer so danes na površini vidni pisani konglomerati ladinijske starosti. Na drugi strani pa, kjer so bile kamnine odnešene, imamo npr. na nekaterih blokih v rudišču neposredno na karbonskih kamninah različne srednjetriasne ladinijske kamnine (torej vmes manjka cel perm, skit in anizij!). 

Ko je naše ozemlje razpadalo, so nastajali  t.i. brazdasti tektonski jarki (ali aulakogeni) in v enem izmed njih je v času ladinija nastalo idrijsko živosrebrovo rudišče. Vzdolž globokih prelomov so na plano prihajale vroče raztopine, ki so s seboj nosile živo srebro in na svoji poti prepojile vse starejše kamnine od karbonskih do ladinijskih kamnin – nastalo je rudišče živega srebra.

Zaključno obdobje ladinijskih tektonskih dogajanj je spremljalo obsežno vulkansko delovanje in rezultat tega so vulkanske (diabazi in keratofirji) in vulkanoklastične kamnine (tufi), ki so vidne v Geoparku Idrija in predstavljajo skrajne zahodne golice tovrstnih kamnin v Sloveniji. 

Prebili smo skozi najbolj dramatično obdobje v geološki zgodovini idrijskega. Postreglo nam je s pisano paleto kamnin. Naše tokratno vprašanje pa se glasi, kako imenujemo kamnino, ki je zgrajena iz zaobljenih zrn starejših kamnin, večja od 2 mm, ki izvirajo daleč od mesta prvotnega usedanja? Ta pretransportirana zrna so v kamnino povezana z nekim vezivom. Beseda se uporablja tudi v gospodarstvu in označuje korporacijo, v kateri eno podjetje pridruži ali združi večje število različnih podjetij, ki delujejo na različnih področjih.


                                        REŠITEV 3. dela:  K _ 3.1 _ L _ _ 3.2 _ _ _

(rešitev je beseda z 11 črkami, kjer dobimo kar dve črki za končno geslo – tretja črka rešitve je prva črka prve besede in prva črka tretje besede v geslu (označeno z 3.1) ; osma črka rešitve je tretja in zadnja črka druge besede in zadnja črka četrte besede v geslu (označeno z 3.2).

                               

                                 GESLO:    3.1 _    _ _ 3.2 _ _ _ 3.2    3.1 _    I _ _ I _ 3.2

 

V sivem zrnatem dolomitu iz anizijskega obdobja lahko opazujemo geodel (okrogle praznine v kamnini), ki so zapolnjene z minerali (največkrat kalcit)  

Na Kočevšah najdemo lep dolomitni konglomerat iz obdobja anizija.

Pisani konglomerat, ki ga opazujemo na območju Dol, Gor, Rebra, Zavratca, Veharš, Potoka in okolice je iz obdobja ladinija

Edine vulkanske kamnine v Geoparku Idrija so mandljasti diabazi iz obdobja ladinija. Diabaz uvrščamo med predornine gabrske skupine magmatskih kamnin. Predornine so magmagske kamnine, ki nastajajo z ohlajanjem lave na Zemljini površini. Ohlajajo se hitreje, kot npr. globočnine, zato so bolj drobnozrnate.

Tufe oz. natančneje tufite zelene barve lahko opazujemo na več lokacijah v Geoparku Idrija. Tuf in tufit nista tipični vulkanski kamnini. To je v bistvu sprijeti vulkanski pepel, zato ga uvrščamo med vulkanoklastične kamnine.

 

 


 

 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 4. del


In že smo v zgornjem triasu, ki je trajal od 237 do 201 milijona let. Podrobneje je razdeljen v tri stopnje – spodnji del je karnij, srednji imenujemo norij in zgornji je retij.  Pangea je v zgornjem triasu razpadala. Idrijsko območje je še vedno prekrito z morjem – je na obrobju oceana Tetida.

Po umiritvi srednjetriasnih tektonskih dogajanj so se na celotnem idrijskem ozemlju začele odlagati karnijske plasti z različki kremenovih konglomeratov in peščenjakov, veliko je tudi apnencev in belega dolomita.

Na območju Tetide so se v zgornjem triasu razprostirale obsežne karbonatne platforme, in v noriju in retiju je nastajal t.i »glavni dolomit« in apnenec. Pri nas je v tem obdobju bolj razširjen dolomit, ki je prav posebne vrste. V dolomitu namreč vidimo stromatolite, ki so praktično fosilni ostanki delovanja alg. Kako se je to zgodilo? V plitvem in toplem morju so se izmenično nalagale plasti alg in modrozelenih cepljivk ter sedimentnih delcev, ki so tvorili  tanke plasti (lamine) svetlejše in temnejše barve, ki sestavljajo celo kamnino, zato kamnino imenujemo kar stromatolitni dolomit. Če so se kamnine usedale v bolj mirnem morju, potem so te plasti v vodoravni obliki, v Geoparku Idrija pa najdemo tudi drugo obliko stromatolitov, ki jo imenujemo onkoidi, ki pa so okrogle oblike in so nastajali v bolj razburkanem morju, ko je delce »valilo« ter so se alge, bakterije in sedimenti krožno lepili na jedro in tvorili okrogle oblike. Če je kamnina sestavljena samo iz onkoidov, jo imenujemo kar onkolit. Obe vrsti stromatolitov je pri nas moč videti v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ter na Črnovrški planoti.

Tovrstni fosilni ostanki predstavljajo ene izmed najstarejših fosilnih ostankov na svetu, ki pričajo o življenju na Zemlji do pred 3,4 milijarde let. Pred 2 milijardami let so stromatoliti prekrivali celo površino Zemlje, danes pa najlepše nastajajo ob zahodni obali Avstralije, nam najbližje pa ob otoku Pagu.

Še ene zanimive školjke so živele v času zg. triasa (natančneje v zgornjem delu karnija), to so Triadomegalodon idrianus Vegh-Neubrand, ki so celo poimenovane po Idriji. Ker se pojavljajo v obliki srca, jih imenujemo tudi »srčanke«. Tudi njihov presek ima velikokrat obliko srca.

In še nekaj zanimivega se je zgodilo v času zgornjega triasa na našem območju. V obdobju zgornjega triasa so se od prednikov prakuščarjev odcepili dinozavri in eden izmed zgodnjih primerkov teh plazilcev se je sprehodil tudi po naših krajih, kajti na območju Medvedjega Brda vidimo ostanke stopinj dvonogega plazilca v norijsko-retijskem glavnem dolomitu.

Današnje vprašanje se glasi: kako se imenujejo fosilni ostanki delovanja alg (množina), vidni v obliki svetlejših in temnejših lamin? Ne bo pretežko, kajne? ;)



                                               REŠITEV 4. dela:  _ T _ _ _ 4 _ _ _ _ T _

(rešitev je beseda z 12 črkami; šesta črka v rešitvi vam da drugo črko prve besede in drugo črko tretje besede v geslu (označeno s 4)

                                   GESLO:    _ 4    _ _ _ _ _ _ _   _ 4    I _ _ I _ _

 

Megalodontidni apnenec imenujemo apnenec z velikim številom fosilno ohranjenih megalodontidnih školjk.

 

Kameno jedro školjke Tradomegalodon idrianus iz Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

 

Fosilni stromatoliti, ki so se odlagali v mirnem okolju (prerezana in zloščena površina kamnine!)

 

Onkoidi – poseben tip stromatolitov, ki se je tvoril v bolj razburkanem morksem okolju.

 

Dinozavrove stopinje na Medvedjem Brdu. Po mehkem blatu je pred 220 milijoni let hodil dvonožni plazilec (predhodnik dinozavrov) in za seboj pustil odtise, ki so bili kasneje zapolnjeni s sedimentom in se tako ohranili vse do današnjih dni, ko so bili ponovno odkriti.

 

 


 

 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 5. del

Uau, prav hitro potujemo po geološki zgodovini idrijskega. Smo že v obdobju jure in krede. Jura je trajala od 201 do 145 milijonov let, kreda pa od 145 do 66 milijonov let, ko se je zgodila velika katastrofa in množično izumiranje.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. V juri in kredi je bilo naše ozemlje še vedno prekrito z morjem, še vedno smo v oceanu Tetida. V plitvem, toplem in s kisikom bogatem oceanu Tetida so živeli številni morski organizmi, izmed katerih izpostavimo rudistne školjke, ki so bile izredno razširjene. Pojavljati so se začele v juri in svoj višek dosegle v kredi. Na kopnem so kraljevali dinozavri. Konec krede pred 66 milijoni let je večina živih bitij izumrla in omogočila razvoj vretenčarjem (še posebej sesalcem) v obdobju kenozoika, do živalstva kot ga poznamo danes.

V obdobju jure pa se je Tetida začela zapirati, saj se je na vzhodu začel odpirati osrednji Atlantik. V juri in zgornji kredi je začela razpadati Gondwana (južni del Pangee) in Afrika ter Indija sta začeli potovati proti severu. V zgornji kredi sta že formirana Severni in Južni Atlantik in sta se širila, Indijski ocean na vzhodu se je večal, Tetida se je zmanjševala.

Proces približevanja Afrike proti Evropi poteka že od zgornje krede dalje (95 milijonov let) in je v končni fazi povzročil dvigovanje kopenskih mas nad morsko gladino. Lahko rečemo, da se je začela Alpska orogeneza, ki je seveda potekala v več fazah (ali korakih). Več o tem bo v prihodnjem delu.

Katere kamnine iz tega obdobja vidimo pri nas? Jurske kamnine na našem območju niso najbolj pogoste. Vidimo jih lahko le na območju Lom na Črnovrški planoti, kjer so zastopane z belim apnencem in dolomitom.

Kredne kamnine so pri nas zelo pogoste. Zastopani sta tako spodnja kot zgornja kreda. Obsegata območji zahodno in južno od Idrije, dolino Idrijce v Strugu, Koševnik, Idrijski Log in se v širokem pasu vlečeta čez Črnovrško planoto in naprej proti Novemu Svetu. Te kamnine so zakrasele z vsemi elementi klasičnega krasa.

Še posebej so zanimive zgornje kredni apnenci, ki jih je manj, so pa lažje prepoznani po zaslugi fosilnih ostankov rudistnih školjk (ali rudistov). Te so v času zgornje krede poseljevale topla, plitva in s kisikom bogata morja v oceanu Tetida. V Tetidi so rudistne školjke živele v velikih skupinah na karbonatnih ploščah ali šelfih. V apnencih iz tega obdobja jih najdemo v velikih količinah, zato ga imenujemo kar rudistni apnenec. Veliko se uporablja v gradbeništvu kot okrasni kamen.

Kako torej imenujemo školjke (množina), ki so v velikih kolonijah rastle v plitvem morju v času zgornje krede?


                                                 REŠITEV 5. dela:  5 _ D _ _ _ _

(rešitev je beseda s 7 črkami; prva črka v rešitvi vam da tretjo črko v četrti (zadnji) besedi gesla (označeno s 5)

                                 GESLO:    _ _    _ _ _ _ _ _ _    _ _    I _ 5 I _ _

 

Spodnje kredni apnenec je na idrijskem zelo pogost. Pri Podroteji se sprememba v kamninski sestavi lepo vidi. Spodnjekredne apnence lahko opazujete navzgor po dolini Zale, po Ključah in po dolini Idrijce proti Beli.

 

Tudi stena nad Divjim jezerom je iz spodnjekrednega apneneca.

 

Presek rudista v zgornjekrednem apnencu iz okolice Pevca.

 

Fosilni ostanki zgornjekrednih rudistov pri Jezu pri Kobili, kjer je zadnja (11.) točka Poti ob rakah – Po poti idrijskih naravoslovcev (Foto: Samo Trebižan).

 

Tudi na območju Lom na Črnovrški planoti imamo na površju rudistni apnenec s fosilnimi ostanki rudistov (Foto Bojan Erhartič).

 

Bel do svetlosiv jurski apnenec je na površju Geoparku Idrija viden le na območju Lom na Črnovrški planoti.

 


 

 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 6. del

In smo že v novejšem Zemeljskem veku ali kenozoiku, ki se je začel pred 66 milijoni let (zdaj že vemo da z množičnim izumrtjem in razvojem novega življenja) in traja še danes… Razdelimo ga na paleogen (od starejšega proti mlajšemu razdelimo podrobneje v paleocen, eocen in oligocen), neogen (podrobneje še na miocen in pliocen) ter kvartar, ki ga delimo še na pleistocen in holocen. Začetek kvartarja zaznamuje začetek zadnje velike poledenitve na severni polobli.

Morfologija (izgled površja) današnjega idrijskega območja je predvsem zasluga zapletenega dogajanja v tem zadnjem geološkem obdobju. Po zadnjih raziskavah se je Afriška plošča v smeri severa proti Evroazijski plošči začela premikati že konec krede, Dinarska karbonatna platforma (na kateri je bilo idrijsko ozemlje od srednjetriasne tektonske faze v aniziju in ladiniju) je začela razpadati.

Na severu se je ustvaril t.i. flišni bazen, ki se je pomikal proti jugu (torej našim krajem). Vsi ste sigurno že slišali za fliš. Je pa nekako v zmotni veljavi dejstvo, da je fliš kamnina. Vendar fliš NI kamnina, temveč zaporedje (facies) več vrst kamnin, ki so produkt istega procesa. Fliši nastajajo s sedimentacijo iz podvodnih plazov (oziroma turbiditnih tokov), ki so se sprožali iz kontinentalne police (oziroma šelfa) v globlje morje. Za kamnine fliša je značilno, da je v spodnjem delu nastopajo bolj debelozrnate kamnine, ki navzgor postajajo vse bolj drobnozrnate (v bazi so torej breče in konglomerati, sledijo peščenjaki in na vrhu laporovci oz. muljevci). To je osnovna sekvenca fliša, ki se ponavlja in vsaka pomeni podvodni plaz. Dosega lahko velike debeline, tudi nekaj 100 m.

Te flišne kamnine ponavadi spremljajo gorotvorne procese in tako je bilo tudi pri nas. Kot smo že rekli, se je flišni bazen ustvaril na severu in se nato pomikal proti jugu. Tako npr. lahko na Tolminskem opazujemo flišne kamnine zgornje kredne starosti, pri nas pa iz paleocena in eocena. Tudi flišne kamnine, ki jih lahko opazujete v Vipavski dolini so iz tega geološkega obdobja.

Sedimentacija se z obdobjem eocena na Idrijskem zaključuje. Tektonski premiki proti severu najprej povzročijo nastanek gube in nato narivanje, ki pa ga tudi razdelimo v dve fazi. Ampak o tem pa v naslednjem delu Geološkega popotovanja po Geoparku Idrija.


Kako torej imenujemo zaporedje kamnin, ki nastajajo s podvodnimi plazovi (ali natančneje turbiditnimi tokovi)?                                   

                                                         REŠITEV 6. dela:  _ _ _ 6

(rešitev je beseda s 4 črkami; zadnja črka v rešitvi vam da šesto (predzadnjo) črko v drugi besedi gesla in peto (predzadnjo) črko v zadnji besedi gesla (označeno s 6)

                                            GESLO:    _ _    _ _ _ _ _ 6 _    _ _    I _ _ I 6 _

 

Flišne kamnine so na Idrijskem dokaj redke. Tudi opazimo jih težko, saj so zelo preperele. Na plano pokukajo v ozkem pasu v Lomeh na Črnovrški planoti. Vidimo pa jih tudi v tektonskih oknih (Strug, Bevkovo, Trojno Kanomeljsko okno). V sedmi epizodi razložimo še, kaj so tektonska okna.

 


 

 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 7. del


Zdaj že vemo, da se je s premikanjem Afriške plošče proti severu začela Alpska orogeneza.

Najprej se je na našem ozemlju izoblikovala guba in nato postopno nastajanje dinarskih narivov, ki so bili narinjeni iz smeri SZ proti JV. Na območju Idrije imamo v bazi kamnine Hrušiškega pokrova, nato si sledijo Koševniška, Čekovniška in Kanomeljska vmesna luska in na vrhu še kamnine Trnovskega pokrova.
Kot rečeno, se je pred narivanjem oblikovala guba, ki se je ponekod prevrnila (podobno kot val na morju). Zato so se kamnine v spodnjem delu prevrnjene gube obrnile »na glavo« in tako imamo v nekaterih delih in območjih kamnine v t.i. inverzni legi (obrnjene na glavo oziroma si sledijo navzgor od najmlajših proti starejšim, kar seveda ni mogoče). Ta narivna struktura se nadaljuje skozi celotno JZ Slovenijo vse do Istre, ki predstavlja avtohtono podlago tega dela Slovenije.


Izračunani premik znotraj celotnega dela narivnega sistema je 65,7 km, ocenjeni premik Trnovskega pokrova pa je 29 km (če upoštevamo še gubanje pa 32 km - Placer, 1981).
Dinarsko narivanje je trajalo še v obdobju oligocena. To pa vemo, ker se na vrhu vsake narivne enote pojavlja paleocensko-eocenski fliš, torej je logično, da so narivi mlajši od eocena. Ozemlje je nato v obdobju miocena zajelo še Južnoalpsko narivanje iz smeri severa proti jugu, ki je deformiralo predhodne dinarske narive in druge strukture.

V času paleogena se je izoblikoval Periadriatski prelomni sistem, vzdolž katerega se je območje vzhodno od nas iztiskalo proti vzhodu, ozemlje se je posedalo in nastal je Panonski bazen. Do spremembe pa je prišlo na prehodu med miocenom in pliocenom pred 6 milijoni let, ko se je to bočno iztiskanje prenehalo ina nastale so močni tlačni pogoji približno v smeri sever-jug. Poleg tega se je na tem prehodu začela tudi protiurna rotacija Jadranske mikroplošče (mikroplošča je bila do mezozoika del Afriške plošče, od takrat pa rotira protiurno in se vriva v Evroazijsko ploščo). In tako stanje je še danes.

Zaradi takih napetosti v Zemljini skorji, ki so posledica potovanja Afriške plošče proti severu in protiurne rotacije Jadranske mikroplošče so bili predhodno Dinarski prelomi, vzdolž katerih so se zgodili normalni premiki, od miocena dalje desnozmično reaktivirani. Med dinarske prelome uvrščamo tudi Idrijski prelom, ki je desnozmični in vzdolž katerega ocenjeni desni zmik znaša 2500 m (Mlakar, 1964). Kaj pomeni desnozmični prelom? V tem primeru se točke, ki so na drugi strani preloma, premaknejo desno.

Torej je današnji izgled idrijskega ozemlja predvsem zasluga t.i. tektonike plošč v obdobju kenozoika (gubanje, narivanje in zmikanje vzdolž Dinarskih prelomov). Poleg teh procesov so začeli delovati tudi eksogeni (zunanji) dejavniki  preoblikovanja površja (preperevanje, odnašanje kamnin, ipd.) ki so dokončno oblikovali površje idrijskega, kot ga opazujemo danes.

S pomočjo zunanjega preoblikovanja zemljinega površja so nastala tektonska okna, ki jih je pri nas kar nekaj. Rekli boste, kaj pa je zdaj to? Tektonsko okno pa nastane, če v neki dolini npr. reka odnese vse kamnine zgornjega pokrova in na plano pogledajo kamnine spodnjega pokrova. V primeru tektonskega okna imamo spodaj mlajše kamnine in na vrhu starejše kamnine, te starejše kamnine popolnoma obkrožajo spodaj ležeče mlajše kamnine, kar pa seveda zopet ni mogoče, razen, če so bile kamnine narinjene na mlajše. Tako, zdaj vemo tudi, kaj je tektonsko okno.


Še zadnje geološko vprašanje tokratnega Geološkega popotovanja po Geoparku Idrija se glasi: kako imenujemo večjo narivno kamninsko grudo, ki prekrije mlajše kamnine (e.g. Hrušiški, Trnovski, ipd.)



                                                      REŠITEV 7. dela:  P _ _ _ _ 7

(rešitev je beseda s 6 črkami; zadnja črka v rešitvi vam da četrto črko v drugi  besedi gesla (označeno s 7)

                                         GESLO:    _ _    _ _ _ 7 _ _ _    _ _    I _ _ I _ _

 

Model pomiocenske tektonike po Vrabec in Fodor, 2006. Prikazuje približno lokacijo točke, okoli katere se v protiurni smeri vrti Jadranska mikroplošča (RIGID ADRIA). Na severu Italije imamo tako narivanje, v Dinaridih imamo narive vezane na desno zmične prelome (idrijski prelom – Idrija Fault) , vzdolž Periadriatske prelomne cone pa zopet zmične deformacije (Periadriatic fault). V klinu med Periadriatskim prelomnim sistemom, Dinaridi in Panonskim bazenom so nastale Posavske gube (Sava Folds).

Vzdolž Idrijskega preloma se je izoblikovala izrazita dolina, ki je vidna celo na satelitskih posnetkih.

 

Tektonsko okno Strug. Čisto na vrhu so spodnjekredne kamnine, spodaj pa paleocensko-eocenski fliš in pod njim zgornje kredni apnenci. Ker spodnjekredni apnenci popolnoma obkrožajo najmlajše flišne kamnine (pozicijsko pa so nad njimi), to imenujemo tektonsko okno. Je pa veliko, kr dober del doline Idrijce od Divjega jezera do plezališča Strug je t.i. tektonsko okno.

 


 

 

GEOLOŠKO POPOTOVANJE PO GEOPARKU IDRIJA – 8. del


Očistimo gore je tradicionalna čistilna akcija Zavarovalnice Triglav, ki vsako leto privabi vse več ljubiteljev narave. V šestih letih so ljubitelji slovenskih gora v dolino odnesli že več kot 27 ton odpadkov.

Vse skupaj se je začelo leta 2010 po uspešno izpeljani akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ko so čiščenje okolja želeli prenesti še v gore. Zavarovalnica Triglav je tedaj mobilizirala oskrbnike gorskih koč in planince, ki jim je razdelila 35.000 biorazgradljivih vrečk, z njimi pa je opremila tudi 25 planinskih postojank.

Leta 2011 se je akcija razširila na čiščenje sredogorskega sveta in planin, vzpostavljena je bila Facebook stran, leto kasneje so se akciji pridružili še znani slovenski športniki in postali ambasadorji čistih gora. V naslednjih letih so se v okviru akcije lotili še obnove otroških igrišč, v sklopu katere se je naredilo Igrišče med kamninami in rožicami na Hleviški planini in s Planinsko zvezo Slovenije pomagali pri načrtovanju poti na slovenske vrhove. Svojo pot lahko načrtujete na spletni strani www.ocistimogore.si ali na brezplačni mobilni aplikaciji Gorski vodnik, ki je na voljo v spletni trgovini Google Play. Na spletni strani lahko izpolnjujete tudi svojo planinsko knjižico, postanete mojster gorske fotografije in objavljate slike v gorski album, najmlajšim in osnovnošolcem pa je namenjena igra »geolov«. Ob izbranih gorskih kočah bo mlade planince čakala škatla z zakoadom, ki jo je skril Kuža Pazi. To škatlo poiščete s pomočjo koordinat in geolociranja. Vsebino škatle lahko vzamete, v njej pa pustite sporočilo za naslednje iskalce.


Planinarjenje je ena od najbolj množičnih prostočasnih aktivnosti Slovencev tako v poletnem kot zimskem času. Po oceni Planinske zveze Slovenije slovenske gore vsako leto obišče skoraj 3 mio planincev. Ti obiski pa so poleg zdrave rekreacije tudi precejšnja obremenitev za živali, rastline in ekosisteme v visokogorju.

Vabljeni tudi v Idrijsko-Cerkljansko hribovje!


Naše zadnje vprašanje v nagradni igri, ki vam bo dalo še zadnjo črko v geslu, pa se glasi: kakšen je naslov čistilne akcije Zavarovalnice Triglav, s katero ozaveščajo in aktivno spodbujajo planince k odnašanju smeti v dolino, pomagajo načrtovati pot v gore ter skrbijo za varno pot v gore?

                                 
                                  REŠITEV 8. dela:  _ _ _ _ _ _ _ _     8 _ _ _

(rešitev sta dve besedi in prva črka druge besede v rešitvi vam da še zadnjo črko gesla, in sicer drugo črko četrte besede)

                                 GESLO:    _ _    _ _ _ _ _ _ _    _ _    I 8 _ I _ _

 

TAKO, PRISPELI SMO NA ZADNJO POSTAJO NAŠEGA POPOTOVANJA. UPAMO, DA VAM JE BILO VŠEČ IN STE SE ZABAVALI. IN NE POZABITE POSLATI PRAVILNEGA GESLA NA ELEKTRONSKI NASLOV (do 10.9.): info@geopark-idrija.si.

Očistimo gore

Vreme

PET
SOB
NED

6 / 14 °C

7 / 14 °C

7 / 9 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija