Naravna dediščina

Geopark Idrija se nahaja na stiku alpskega in dinarskega sveta. Kar četrtino območja geoparka obsega višjeležeči uravnan planotast svet, ki na vzhodnem delu območja obsega zakraselo planotasto Rovtarsko hribovje Tam se nahaja več planot, poimenovanih po večjih naseljih (Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota). Zahodni del geoparka obsega Vojsarsko palnoto, planotast svet okoli Krnic in Šebrelj ter terase v Čekovniku. Na planotah je razvit osameli kras s plitvim podzemeljskim pretakanjem in redkimi kraškimi pojavi. Južni del geoparka se strmo dviga nad dolino Idrijce in obsega Črnovrško planoto s Črnovrškim in Zadloškim kraškim poljem. Tu je značilen globoki kras. Skrajni južni del črnovrške planote obdajajo strma pobočja z vrhovi od 900 do 1200 m. Planote medsebojno ločujejo globoke doline s strmimi pobočji, po katerih tečejo vodotoki, med njimi so mnogi hudourniški. Najpomembnejša vodotoka sta Idrijca in Belca, ki sta v idrijski svet zarezali globoki dolini, ki se združita v Idrijski Beli in se kot Idrijca vijeta naprej vse do Mosta na Soči.

Geološko je območje Geoparka Idrija izredno dobro raziskano. Vzrok temu gre pripisati rudniku ter stalni prisotnosti odličnih rudarskih, geoloških in metalurških strokovnjakov, ki so v idrijo prihajali delat in raziskovat. Na območju Geoparka Idrija najdemo bogat niz kamnin vse od karbonskih, permskih, triasnih, krednih do najmlajših paleocensko-eocenskih kamnin. Mirna sedimentacija je bila prvič prekinjena v srednjem aniziju, ko so se pričela obsežna tektonska premikanja, ki so trajala skozi ves srednji trias. V tem času je nastalo tudi idrijsko živosrebrovo rudišče. Usedanje kamnin je bilo zaradi obsežnih in zapletenih tektonskih dogajanj ponovno prekinjena v zgornji kredi, ko so nastajale značilne flišne kamnine. V miocenu so se kamnine zaradi podrivanja Jadranske mikroplošče po Evropsko ploščo najčrej oblikovale v veliko poleglo gubo, ki pa je bila nadaljnje razrezana na posamezne pokrove in vmesne narivne luske. Tudi to narivno strukturo lahko v veliki meri opazujete na tem območju. Končno geološko zgradbo idrijskemu terenu so dali številni prelomi in še dodatno razpletli geološke razmere na Idrijskem.

Znanstveniki, ki so v Idrijo prihajali zaradi rudnika, niso raziskovali le geologije, temveč tudi botaniko. Fitogeografsko in geomorfološko se gozdnati svet idrijskega območja se vendarle bolj navezuje na dinarski kakor na alpski gorski sistem. Osrednja gozdna združba na Idrijskem, je dinarski jelovo-bukov gozd (Omphalodo Fagetum  Abieti-Fagetum dinaricum) v višinskem pasu od (400) 500 do 1250 m. Gozdovi so po številu praprotnic in cvetnic zelo bogati. Med evropsko pomembne habitatne tipe sodi rastje na suhih in polsuhih traviščih z mnogimi zavarovanimi kukavičevkami, ter združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč. Posebno pozornost in varstvo si zaslužijo mokrotni travniki in nizkobarjanske združbe. Enako pomembne so tudi redke in nenavadne za naš kraj. Še bolj pomembno pa je ravnovesje med njimi, kajti le skupno varovanje vseh z njihovim okoljem pogojuje njihov nadaljnji obstoj.

Idrijski gozdovi so del Trnovskega gozda, ki se drži sklenjenih gozdnih kompleksov tja do hrvaških gozdov. Tako se tu pojavljajo, živijo in celo tudi množijo vrste velikih sesalcev (medved, volk, kun, vidra, divje mačke, jeleni, srnjad, divji prašiči…) ter vrste drobnih sesalcev (polh in drugi glodalci, ježi, rovke, netopirji,…). Med naseljenimi vrstami je zanimiv v 19. stoletju iztrebljeni ris, ki se je najprej dobro množil, zadnjih 10-15 letih pa populacija risa zopet močno upada, tako da danes risu znova grozi izumrtje.  Drugi naseljeni je gams, ki živi v območju skalovitih grebenov in grap ter planotastih prisoj.

 

Ne pozabite na BONTON v naravi! Navodila za ravnanje v primeru najdb mineralov in fosilov v naravi so na voljo TUKAJ in na spletni strani Zavoda RS za varstvo narave.

Logo_ZRSVN

Vreme

NED
PON
TOR

19 / 33 °C

20 / 27 °C

17 / 25 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija