19 Učna pot kraški gozd

 

Izhodišče: razpotje Zg. Lome in Sp. Lome

Dolžina: 2,4 km

Čas hoje: 1 h 30 min

Zahtevnost: nezahtevna

Višinska razlika: 12 m

Zemljevid in vodnik: Za vodnik po Učni poti kraški gozd kliknite TUKAJ!


Učna pot kraški gozd je ravninska pot, ki ponuja lagoden sprehod, na katerem se naužijete čistega zraka ter sprostite v neokrnjenem gozdu z obrobja Trnovskega gozda. Ob poti dolžine 2,5 km si lahko ogledate nekaj zanimivosti kraškega sveta, tipične kamnine na krasu s fosili ter spoznate značilnosti gozdnega ekosistema. Za lagodno hojo po krožni pohodni poti potrebujete približno 1 uro. Pot je primerna tudi za šolske skupine.

 

Izhodiščna točka poti je na razpotju Sp. Lome - Zg. Lome, do katerega pridemo iz glavne ceste Godovič – Črni Vrh tako, da sledimo usmerjevalnim tablam za Lome. Začetna točka je istočasno že prva vsebinska točka – gozdni bonton. Usmerite se na cesto proti Sp. Lomem in sledite usmerjevalnim količkom s QR kodo, ki vas usmerijo do dodatnih vsebin objavljenih na spletni strani. Le nekaj sto metrov naprej se vam na levi strani ceste odpre golica s tipičnimi kraškimi pojavi – škrapljami. Če se sprehodite še sto metrov naprej po cesti bodite na desni strani ceste pozorni na fosilne ostanke zp. krednih rudistov oz. kamnino, ki jo imenujemo rudistni apnenec. Odpravite se naprej in na prvem križišču zavijte levo v gozd. Naslednja točka vas uči o rastlinskem svetu. Ko se naužijete gozdnega miru in se razgledate naokrog se odpravite naprej po cesti, od kjer vas usmerjevalni količek usmeri v notranjost gozda do Hrvatove jame, približno 300 m oddaljene od ceste. Vrnite se do ceste in naprej do naslednje točke, ki vam govori o gospodarjenju z gozdom. Par korakov naprej ob cesti in pridete iz gozda med hiše, med ljudi. Sprehodite se do glavne ceste ter zavijte levo na glavno cesto ter po 20 m zavijte na poljsko pot, po kateri se vrnete na začetno točko vašega sprehoda.

Učno pot kraški gozd lahko prevozite tudi s kolesom in je odlična začetna pot, ki jo lahko raztegnete še na Pot po visokem krasu ter se v Zadlogu priključite na Matuckarjevo pot.

 

Karta Učne poti

Glavna tema Učne poti kraški gozd je spoznati gozdni ekosistem ter funkcije gozda, ki so še kako pomembne za človeka, vendar se jih v današnjem hitrem tempu včasih niti ne zavedamo več. Gozd je zadrževalec vlage, zmanjšuje temperaturna nihanja zraka, ima produkcijsko vlogo, je regulator hidrosistema, prečiščevalec zraka, ščiti pred erozijo tal in vetrovi, je energetski vir in ima psihoestetsko vlogo. Nekatere izmed teh boste izkusili neposredno na »svoji lastni koži«. Naučili se boste tudi o krasu, kraških pojavih, kamninah in fosilih ter o gozdnem rastlinstvu. Zaključimo s temo o gospodarjenju z gozdom.

Kraški gozd; Foto: Bojan Erhartič, Geografski inštitut Antona Malika ZRC SAZU

Življenje v gozdu je izjemno pestro. Morda ga boste doživeli delček, če se boste vedli kot obiskovalci, ki jim je gozd izkazal gostoljubje ter prisluhnili zgodbam, ki vam jih imajo povedati stoletna drevesa, kamnine in fosili, si odpočili pogled na pomirjujočih barvah narave… Odprite srce in oči bodo videle in ušesa slišala.


 

Gozdni bonton

Ko vstopamo v gozd, se moramo zavedati, da to ni naš dom. Gozd ima svoje prebivalci in mi smo pri njih na obisku.

Zapovedi gozdnega bontona:

-       Gozdno rastje je prav  tako kot človek del žive narave. Zato ne uničuj cvetja, plodov in gob (tudi, če je strupeno), ne obsekavaj in lomi drevja, ne teptaj mladih drevesc, ne poškoduj skorje dreves.

-       Uporaba ognja v gozdu je dovoljena le na za to pripravljenih kuriščih.

-       V gozdu vozi in parkiraj le tam, kjer je dovoljeno.

-       Kažipoti, mostovi, ograje in druge naprave v gozdu služijo obiskovalcem, zato jih ne poškoduj.

-       Gozd je dom miru, tišine in ptičjega petja, zato ne kriči in ne plaši živali ter ne vznemirjaj mladičev v gnezdih.

-       Smeti ne sodijo v gozd. Odnesi jih domov v smetnjak.


 

Kraški pojavi

Večji del Črnovrške planote leži na zg. triasnem »glavnem dolomitu«. Prekriva osrednji in južni del Črnovrške ter celotno Zadloško planoto, gradi pa tudi gričevje nad Črnim Vrhom in Zadlogom. Skozi Predgriže proti Koševniku pa poteka meja med glavnim dolomitom in zg. krednim rudistnim apnencem, ki ga lahko opazujete na naši poti.

Kredni apnenci na tem območju na obrobju in v podlagi Črnovrško – Zadloške planote so močno zakraseli in tvorijo t.i. globoki kras. V krednem apnencu so razvite vse značilne površinske kot tudi podzemeljske kraške oblike v različnih razvojnih stopnjah. Na površini opazujemo drobne kraške oblike kot so korozijski žlebovi, škaunce in škraplje, vse vrste vrtač. Na meji med dolomitom in apnencem se koncentracija kraških pojavov še poveča, kar potrjuje tudi karta vrisanih brezen na geološko podlago. Vrtače so pogoste tudi v dolomitu na širšem obrobju narivnega roba dolomita na apnenec. Le da take vrtače imenujemo »reproducirane vrtače«, saj so nastale s postopnim izpiranjem dolomita v zakrasele apnence v podlagi.

Škraplje; Foto: arhiv Geoparka Idrija

Gozdna učna pot poteka domala na meji med dolomitom in apnencem, zato lahko na poti opazujemo kar nekaj značilnih kraških površinskih oblik: škraplje in vrtače ter podzemno jamo s kapniškim stebrom. Ob poti je lepo viden rudistni apnenec, z ostanki rudistnih školjk.

Ostanki rudistnih školjk; Foto: arhiv Geoparka Idrija

 


 

Rastlinski svet

Avtohtoni drevesni sestoj tukajšnjega gozda je jelka in bukev (bukovo – jelov dinarski gozd). Zaradi pogozdovanja v bližnji preteklosti, je jelko začela nadomeščati smreka. V zadnjih letih, ko je vedno bolj v veljavi sonaravno gospodarjenje z gozdom, pa se jelka ponovno uveljavlja in lahko opazimo porast njenega števila. Med listavci sta poleg bukve pogosta tudi javor in jesen. Gozd pa ni samo združba drevesnih vrst. V podrasti lahko najdemo številne cvetlice, praprotnice, mahove, lišaje in glive.

Predstavnice teh skupin, ki jih lahko najdemo ob poti so:

-       Lišaji: jelenovec, parmelija, rumenček,…

-       Mahovi: lasasti kapičar, jetrenjak,…

-       Praprotnice: gozdna preslica, glistovnica, jelenov jezik, sršaj, pozidna rutica

-       Cvetnice: svilnati svišč, navadna ciklama, šentjanževka, tevje, zebrat, kranjski volčič (kranjska bunika), naprstec, gozdni grint, lapuh, osat, volčja jagoda, brstična lilija, dežen, špajka, šmarnica, salomonov pečat, jetrnik, orlica, pljučnik, dobra misel, volčja češnja,…

-       Grmi: češmin, rešeljika, malinjak, robida, šipek, črn trn, glog, jerebika, leska, navadni volčin, dren,…

Črni teloh (Helleborus niger); Foto: Anka Vončina

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis); Foto: Anka Vončina

Veliki zvonček (Leucojum vernum); Foto: Anka Vončina

Trobentica (Primula vulgaris); Foto: Anka Vončina

Tevje (Hacquetia epipactis); Foto: Anka Vončina

Poleg prepoznavanja rastlin lahko na poti občudujete tudi trdoživost rastlin v njihovem boju za obstanek. Rastline velikokrat vztrajajo tudi v docela nemogočih razmerah. Lep primer tega boja je odrasla smreka, ki raste na goli skali. Ob strani lahko opazimo korenino, ki ovija skalo in se preko nje spušča v tla.

 


 

 

Hrvatova jama

Hrvatova jama je nastala na apnencu na mestu, kjer je v kamnini zaradi tektonskih premikov nastala razpoka. Voda je skozi razpoko pronicala v notranjosti n raztapljala apnenec. V njeni notranjosti se dobro vidi trikotna oblika jame, ki se na severni strani podaljšuje v kratek in ozek rov. Na njegovem začetku je zelo lep kapniški steber.

Vhod v Hrvatovo jamo; Foto: arhiv Geoparka Idrija

Ime Hrvatova jama je dobila zaradi zgodbe o jami, ki kroži med ljudmi. Davno nazaj naj bi se v jamo zatekel mož, ki so ga domačini klicali Hrvat. V jami naj bi tudi umrl. Za njim je ostalo samo okostje. Od takrat so jamo imenovali Hrvatova jama.

Hrvatova jama; Foto: arhiv Geoparka Idrija

 


 

 

Gospodarjenje z gozdom

Gozd je skupnost organizmov, ki skladno z naravnimi zakoni živijo na nekem območju. Osnovni karakter mu seveda dajejo drevesa. Gozd je človeku od nekdaj pomenil vir številnih dobrin, ki jih uporablja v vsakdanjem življenju. Če želimo gozd na nekem področju obdržati pa kljub temu uporabljati njegove dobrine, ki jih ponuja, moramo z njim pametno ravnati. Rečemo lahko ravnati v skladu z naravnimi zakoni. Poseganje vanj ne sme porušiti tokov, ki so v njem naravno vzpostavljeni. Za tako ravnanje z gozdom so usposobljeni gozdarji, ki skrbijo, da se gozd sam obnavlja in hkrati iz njega dobivamo les najrazličnejših oblik.

Za uravnoteženo število živali, ki so tudi del gozdnega ekosistema pa skrbijo lovci. V naših gozdovih so doma vsi največji plenilci, ki jih najdemo v Evropi. To so ris, volk in medved. Najpogostejši je medved, ris in volk sta videna zelo redko. Od ostalih sesalcev so pogoste še lisice, zajci, srne in jeleni. Seveda živalstvo ni omejeno le na sesalske vrste. Če se zlijemo z gozdom in popolnoma umirimo lahko poslušamo pogovore med pticami, žuželkami in številnimi drugimi živalmi, ki delajo gozd živ in živahen.

Vreme

PON
TOR
SRE

15 / 24 °C

12 / 25 °C

10 / 25 °C

Elektronska obvestila

Želite biti obveščeni o novostih in dogodkih?

Geopark Idrija je družaben

Sledite nam na družabnih omrežjih #geoparkidrija